Kot so sklenili člani hrvaškega gospodarsko-socialnega sveta, bodo pri oblikovanju energetske strategije za obdobje 2008-2020, ki se začenja v prihodnjih tednih, aktivno sodelovali tudi socialni partnerji, saj je pred vrati velika priložnost za hrvaško gospodarstvo. "Na seji smo razpravljali, v kakšni meri lahko hrvaško gospodarstvo sodeluje v teh 10 milijardah," je po seji dejal predsednik sveta Ivica Mudrinić.

Hrvaška podjetja bi lahko največ denarja, 45 odstotkov, namenila gradnji nuklearne centrale, s 35 odstotki od napovedanih sredstev pa bi lahko sodelovala pri gradnji termoelektrarn. Hrvaška danes razpolaga s skupno elektroenergetsko močjo 4.000 megavatov, do leta 2020 pa naj bi jo povečala še za 3.500 megavatov, v kar bodo vložili 4,5 milijarde evrov, je najavil hrvaški podpredsednik Damir Polančec. Od teh 3.500 megavatov naj bi več kot 1.500 megavatov pridobili iz obnovljivih virov, najavil pa je tudi gradnjo termoelektrarne z močjo 400 megavatov v vzhodni Slavoniji.

Skupaj s sporazumom z EU-jem smo se obvezali tudi k varčevanju, tako da je treba skozi programe energetske učinkovitosti v prihodnjih 12 letih privarčevati 20 odstotkov energije glede na povprečno porabo med letoma 2001 in 2005, je dejal Polančec. Napovedana vlaganja pa odpirajo tudi pot zasebnemu kapitalu, saj je nemogoče, da bi bilo ministrstvo edini nosilec naložb, piše na spletni strani hrvaške vlade.

Prihaja obdobje zelo intenzivnega vlaganja v energetski sektor, ki bi moral v prihodnje v največji meri pripomoči k rasti hrvaškega gospodarstva, cilj pa je zagotoviti samozadostnost v proizvodnji elektrike in zmanjšati odvisnost od tujih energentov, je še dodal podpredsednik vlade.

C. R.