Kot je povedal Rebolj, ocenjuje, da imata obe strani med ukrepi pozitivne točke, ki bi jih bilo treba sprejeti. Pri tem meni, da se vladni in opozicijski predlogi razlikujejo zlasti po tem, koliko prostora namenijo razbremenitvi gospodarstva in plač ter davčnim spodbudam.

Kot je dejal, se v Pergamu zavzemajo predvsem za to, da se razbremeni stroške dela z znižanjem dohodninske lestvice najnižjih in srednjih kadrov, s čimer bi prišlo do dviga neto plač. To je edini način, da se ljudi stimulira in da bo sploh vidna razlika med tistimi, ki delajo, in tistimi, ki ne delajo, meni Rebolj.

Pozitivno tudi spodbujanje domače porabe
Druga ključna ukrepa sta po mnenju Rebolja davčna spodbuda v gospodarstvu in spodbujanje domače porabe, kar so vse kvalitete opozicije. Pri tretjem vprašanju, in sicer kako zajeziti visoke nagrade vodilnih uslužbencev, pa Rebolj meni, da sta obe strani neučinkoviti.

Na vprašanje, kako kaže z zaostrovanjem sindikalnih ukrepov, ki so ga napovedali 14. aprila, če jih vlada ne bi upoštevala, Rebolj odgovarja, da dialog na Ekonomsko-socialnem svetu trenutno poteka, zato ne bi rad napovedoval nadaljnjih dogodkov. V primeru neuspeha bodo seveda razmislili tudi o morebitnih zaostritvah.

Za komentar smo zaprosili tudi Dušana Semoliča, ZSSS, ki pa je povedal, da se do strankarskih predlogov ne opredeljujejo. Predlagati ukrepe je legitimna pravica strank, vendar se sindikati pogajajo le z vlado, je dejal.

Erna Strniša