V ponedeljek je britanska družba Acent Resources, ki se ukvarja s pridobivanjem nafte in zemeljskega plina, sprožila arbitražni spor proti Sloveniji, kar ni bilo presenečenje. Družba je tožbo proti Sloveniji napovedovala od leta 2020, potem ko je Arso za črpanje plina s stimulacijo vrtin v Petišovcih zahteval presojo vplivov na okolje. Bolj presenetljiva je višina odškodnine, ki jo Ascent zahteva od Slovenije, saj znaša kar pol milijarde evrov. Še marca lani je Ascent v napovedi tožbe proti Sloveniji ocenjeval, da je bil oškodovan za 120 milijonov evrov. Bistveno višji odškodnini zahtevek je predvidoma tudi posledica trenutnih podražitev plina. Kaj še se je medtem spremenilo? Državni zbor je aprila s široko podporo popolnoma prepovedal proces hidravličnega lomljenja za pridobivanje zemeljskega plina v Sloveniji. Pred Slovenijo so prepoved sicer uvedle že številne druge evropske države, med njimi tudi Velika Britanija, v kateri ima sedež družba Ascent.

A prav sprememba zakona o rudarstvu je po navedbah Ascenta razlog za tako občutno povišanje ocene škode. "Odškodninska tožba družbe proti Republiki Sloveniji je bila vložena po uveljavitvi popolne prepovedi hidravličnih stimulacij za pridobivanje ogljikovodikov, kar je vplivalo na višino odškodnine," so pojasnili za MMC.

Da zasebno podjetje lahko toži državo, ki se je po ustaljenem demokratičnem procesu odločila za spremembo zakonodaje, mu omogoča Pogodba o energetski listini oziroma ECT (angl. Energy Charter Treaty). Med 53 državami podpisnicami ECT-ja je v okviru EU-ja tudi Slovenija. Pogodba o energetski listini je bila podpisana leta 1994, njen namen pa je bila v tistih časih zaščita podjetij zahodnih držav, ki so začenjala "tvegane" energetske naložbe v novonastalih državah nekdanjega vzhodnega bloka.

Številne določbe ECT-ja so danes povsem zastarele. ECT je po navedbah Evropske komisije postal največkrat sodno uporabljen naložbeni sporazum na svetu. Večina sporov, ki temeljijo na tej pogodbi, poteka znotraj EU-ja, kar pomeni, da vlagatelj iz ene države članice EU-ja vloži spor proti drugi državi članici EU-ja.

Andrej Gnezda, ki se pri Umanoteri že dlje časa ukvarja s pastmi prostotrgovinskih in naložbenih sporazumov, poudarja, da ECT ščiti predvsem naložbe v energetiki, ki so zaradi podnebne krize problematične. "Te naložbe so pretežno v fosilnih virih energije, ki jih moramo zaradi podnebne krize opustiti. Predčasno opuščanje naložb v fosilne vire ali zapiranje elektrarn na fosilna goriva bi bilo lahko zaradi te pogodbe zelo drago za podpisnice." Samo v EU-ju, Veliki Britaniji in Švici naj bi ECT ščitil naložbe v fosilne vire energije v vrednosti 344 milijard evrov. A ker Pogodba omogoča, da vlagatelj toži tudi za izgubljene potencialne dobičke iz teh naložb, bi bil dejanski znesek odškodnin lahko še veliko višji, opozarja Gnezda. Dober primer je ravno sproženi arbitražni postopek proti Sloveniji. Ascent, ki naj bi po lastnih navedbah v plinarno v Petišovcih vložil okoli 50 milijonov evrov, danes terja pol milijarde evrov.

Prenova Pogodbe o energetski listini

Da so učinki Pogodbe o energetski listini postali nesprejemljivi, se zaveda tudi EU, zato so se junija letos po dveh letih končala pogajanja o prenovi pogodbe. O morebitnem podpisu prenovljenega ECT-ja pa bodo države članice odločale novembra. Prenovljena pogodba naj bi med drugim spoštovala pravico vlad držav članic do sistemskih in zakonodajnih sprememb, ki jih zahtevajo podnebne spremembe. Prenovljeni ECT naj bi bil tako usklajen tudi s Pariškim sporazumom in evropskimi okoljskimi cilji. Kot navaja Evropska komisija, nove naložbe, ki so vezane na fosilna goriva, po novem ne bodo več zaščitene, obstoječim naložbam v fosilna goriva pa bi se zaščita iztekla v desetih letih.

A po mnenju nevladnih organizacij prenova pogodbe ne zadošča. "Naložbe v fosilne vire bi po predlogu ostale zaščitene še 10 let po sprejetju modernizirane pogodbe. Sam postopek njenega sprejemanja pa bi trajal lahko še nekaj let, kar pomeni, da bi fosilni viri ostali zaščiteni še vsaj 15 let, kar pa je z vidika podnebne krize nesprejemljivo," je prepričan Gnezda. Opozarja tudi na dvoličnost EU-ja, ki na eni strani obljublja boj s podnebno krizo, hkrati pa v času, ko že močno čutimo posledice te krize v obliki vročinskih valov, izredne suše, divjanja požarov in neurij, še vedno vztraja pri varovanju naložb v fosilne vire, ki to krizo poganjajo. "EU se bo moral odločiti, ali bo varoval dobičke energetskih podjetij ali pa naše podnebje," dodaja in meni, da bi morala Slovenija predlagati izstop iz ECT-ja. Leta 2015 je od ECT-ja odstopila Italija, k izstopu pa naj bi se nagibale tudi Španija, Francija, Poljska in Nemčija.

Zakaj je od ECT-ja odstopila Italija?

Maja 2017 je britansko naftno in plinsko podjetje Rockhopper vložilo tožbo proti Italiji, ker mu država ni podelila koncesije za vrtanje nafte na naftnem polju Ombrina Mare v Jadranskem morju. Italijanski parlament je namreč leta 2016 prepovedal uvedbo novih pridobivanj nafte in zemeljskega plina v bližini obale. Med razlogi za prepoved so bili veliko potresno tveganje, varovanje okolja in turistične dejavnosti ter močno nasprotovanje tamkajšnjih prebivalcev. Čeprav podjetje Rockhopper še ni začelo pridobivati nafte v Jadranskem morju, zahteva več kot 40 milijonov evrov za nepovratne stroške in od 200 do 300 milijonov evrov odškodnine, ker bo zaradi prepovedi črpanja nafte prikrajšano za približno tako visok potencialni zaslužek.

Pri italijanskem primeru je zanimiva tudi časovnica. Italija je od ECT-ja odstopila leta 2015, podjetje Rockhopper pa je tožbo zoper državo vložilo več kot dve leti pozneje. Podjetju tožbo, kljub izstopu države od ECT-ja, omogoča klavzula, ki jo nevladniki imenujejo "zombi klavzula". Za naložbe, ki so jih družbe izvedle pred odstopom od ECT-ja, je namreč državo mogoče tožiti še dvajset let pozneje.

Nekdanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec med predsedovanjem Slovenije EU-ju na evropskem parketu ni želel predlagati odstopa Slovenije od ECT-ja. Kako se bo do prenovljene Pogodbe o energetski listini opredelila vlada Roberta Goloba, bo znano najpozneje novembra. "ECT je neskladen s Pariškim sporazumom, zaradi poseganja v primat prava EU-ja pa zelo verjetno tudi z evropskim pravom. Omogoča absurdne tožbe za vrtoglave zneske, kot vidimo v primeru Ascenta. Zato je edino smiselno, da Slovenija skupaj z drugimi članicami EU-ja izstopi iz ECT-ja in to tudi predlaga, ko bo Svet EU-ja obravnaval modernizacijo ECT-ja,” je prepričan Gnezda.