Foto: BoBo
Foto: BoBo

Konec leta 2021 je bila pokritost domače porabe elektrike z domačo proizvodnjo v Sloveniji skoraj 83-odstotna. Ključne stebre proizvodnje elektrike v Sloveniji predstavljajo Nuklearna elektrarna Krško, Termoelektrarna Šoštanj in hidroelektrarne. Kot navaja ekonomist Maks Tajnikar, se po neuradnih podatkih čista proizvodna cena megavatne ure elektrike v Sloveniji v zadnjih letih ni bistveno podražila in naj bi stala med 45 in 60 evri. Končna cena električne energije za značilnega gospodinjskega odjemalca pa je ob koncu drugega četrtletja pri nas znašala okoli 140 evrov na megavatno uro.

Cene elektrike so se začele višati že lansko jesen, torej več mesecev pred začetkom vojne v Ukrajini. V pričakovanju zime in energetske krize se porajajo različna vprašanja: Zakaj se elektrika pravzaprav draži? Kje jo pridobivamo in kje kupujemo? Kako deluje energetska borza in od kod smo pridobivali elektriko med sočasnim zaprtjem Teša in remontom Neka? Za MMC sta potrpežljivo odgovarjala energetik Andrej Gubina in ekonomist Maks Tajnikar. Nekaj pojasnil je prispevala tudi Agencija za energijo.

Ali v Sloveniji proizvedeno elektriko tudi porabimo v Sloveniji?

Slovenija je del velikega elektroenergetskega sistema ENTSO-E. Gre za evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja, ki prihajajo iz 35 držav. Odgovorni so za varno in usklajeno delovanje evropskega elektroenergetskega sistema, največjega medsebojno povezanega električnega omrežja na svetu, navaja ELES.

Hkrati Slovenija nastopa na vseevropskem trgu z električno energijo. Kot pojasnjujejo na Agenciji za energijo, je glavna značilnost združevanja evropskih trgov v tem, da dodeljevanje razpoložljivih prenosnih zmogljivosti med trgovalnimi območji poteka hkrati s trgovanjem z energijo. "Posledica so boljša izkoriščenost prenosnih zmogljivosti in manjša tveganja za tržne udeležence. Vendar pa ima spajanje trgov tudi "pomanjkljivost" v smislu, da ne moremo ugotoviti vira energije, saj je za vsako uro dneva razpoložljiv le podatek o izmenjavah na posameznih mejah, ne pa tudi o dejanskem izvoru energije, ki je lahko tudi v tretjih državah," so nam pojasnili na Agenciji za energijo.

Levo so prikazani fizični (rdeče) in komercialni (modro) pretoki električne energije 6. novembra ob 11. uri, ko je bil Nek še v remontu. Desno so prikazani pretoki 6. decembra ob 11. uri. Vir: Eles

Kako je Slovenija zagotavljala elektriko med zaprtjem Teša in remontom Neka?

Poglejmo primer. Zaradi remonta NEK-a je pokritost domače porabe z domačo proizvodnjo med 1. oktobrom in 7. novembrom znašala le dobrih 47 odstotkov. Hkrati je bil od 14. oktobra zaradi varčevanja s premogom ustavljen tudi Teš. Slovenija je morala po podatkih Agencije za energijo v tem obdobju uvoziti elektriko za pokritje skoraj 53-odstotnega deleža domačih potreb oziroma 680.153 megavatnih ur (MWh). Podatki o uvozu in izvozu kažejo, da je Slovenija veliko večino električne energije uvozila čez mejo z Avstrijo. "Žal pa ni mogoče ugotoviti, kolikšen delež energije je dejansko prišel iz Avstrije, kolikšen pa iz držav, ki ležijo naprej od nje (Nemčija, Češka, Slovaška). Prav tako je zelo verjetno tudi to, da je del energije iz istega izvora kot čez Avstrijo v Slovenijo pritekel čez Madžarsko, saj se moramo zavedati tega, da so prenosni elektroenergetski sistemi držav celinske Evrope zelo zazankani, zaradi česar del električne energije od izvora do ponora potuje tudi po "daljši" poti," so pojasnili na Agenciji za energijo.

"V okviru vseevropskega spajanja trgov potekajo trgovanja na borzah, na katerih tržni udeleženci vlagajo nakupne in prodajne ponudbe na posameznem območju, ki v veliki večini primerov predstavljajo ozemlja posameznih držav članic. Posledica uvedbe spajanja trgov je bila opustitev dvostranskih čezmejnih pogodb med posameznimi udeleženci, zaradi česar tudi ni več mogoče vedeti, od kod prihaja uvožena električna energija oz. kam je namenjena izvožena," dodajajo.

Kako deluje energetska borza?

Pri trgovanju z elektriko moramo biti pozorni, v katerem časovnem obdobju poteka. Ločiti moramo sprotni trg (dnevni trg za dan vnaprej, trg znotraj dneva in izravnalni trg) in terminski trg. Ta je pomemben za obvladovanje cenovnih in tržnih tveganj in obsega obdobje od meseca do več let vnaprej. Trgovanje z elektriko za dan vnaprej in znotraj dneva poteka na lokalnih borzah. Pri nas deluje borza z električno energijo BSP Southpool.

Trg z električno energijo med seboj povezuje kupce in proizvajalce elektrike. Poseben je zato, ker elektrike ne moremo ekonomsko učinkovito shranjevati za dlje časa oziroma je imeti na zalogi kadar koli ter jo porabljati takrat, ko jo potrebujemo, kot na primer premog. Hkrati je proizvodnja elektrike draga, potrebe po njej pa velike, zato se tu vrti veliko denarja, pojasnjuje Andrej Gubina z ljubljanske fakultete za elektrotehniko. "Trg z elektriko ne deluje kot navadna tržnica, temveč je za obdobje več kot dan vnaprej na časovni premici razdeljen na terminske trge." Zakup elektrike je tako mogoč za več let vnaprej, za nekaj četrtletij in nekaj mesecev.

Potem je tu dnevni trg. Na njem se prodaja "vse, kar se dogaja od jutri naprej, ali še celo bližje temu trenutku, torej kar se dogaja znotraj dneva na znotrajdnevnem trgu. Načeloma pa se "danes" določa ceno za vsako uro naslednjega dne. Cena za vsako uro jutrišnjega dne se določi danes do 12. ure, in to imenujemo "dnevni trg"."

In kako se določi prodajna cena elektrike? Na ceno vpliva sprotno trgovanje do 10. ure v dnevu, nato v igro vstopijo avkcije, kjer se cena hkrati določi za vsako uro posebej. Avkcije so glavni mehanizem, s katerim se določi oblikovanje cen za dan vnaprej. V aplikacijo regionalne energetske borze BSP Southpool proizvajalci elektrike oddajo svoje ponudbe, porabniki pa svoja povpraševanja.

Trgovalni portal najcenejše ponudbe razvrsti na začetek, nato pa še preostale po ceni od najcenejših do najdražjih – od leve proti desni. "Na podlagi tega dobimo krivuljo ponudbe. Na vodoravni osi so količine in na vertikalni osi cene, po kateri se elektrika ponuja. Levo imamo obnovljive vire, jedrsko energijo, hidroelektrarne. Sledijo termoelektrarne na premog in na zemeljski plin … Na podoben način se razvrstijo povpraševanja, od najdražjih do najcenejših. Najvišje so uvrščene bolnišnice in šole, ki nujno potrebujejo elektriko. Sledijo industrija in gospodinjstva, a ker gre za trg na debelo, gospodinjstva zastopajo dobavitelji. Na točki, na kateri pride do preseka obeh krivulj, se določita količina elektrike, ki bo v določeni uri proizvedena, in cena, po kateri bodo energijo vsi, ki so bili sprejeti in so levo od presečne točke količine in cene, plačali ali prejeli plačano."

Na ta način se motivirajo ponudniki elektrike, da postavijo najnižjo ceno, saj si z uvrščenostjo čim bolj na levo stran krivulje zagotovijo večjo možnost za proizvodnjo elektrike. Predragi ponudniki elektrike ne bodo proizvajali in bodo čakali na naslednji dan, na naslednjo priložnost, pojasnjuje Gubina. Dražba se izvrši hkrati za 24 ur naslednjega dne. Rezultati so objavljeni ob 14. uri in elektrarne se pripravljajo na to, da bodo začele opolnoči proizvajati za naslednji dan zakupljeno elektriko.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Kot dodatno pojasni Maks Tajnikar, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, o elektriki ne moremo govoriti kot o homogenem blagu, saj sta njena proizvodnja in poraba zelo različni. "Poznamo t. i. pasovno proizvodnjo, v katero spada tudi Nuklearna elektrarna Krško, ki ima celo leto zelo stabilno proizvodnjo in nima možnosti nihanja, torej možnosti, da lahko proizvaja enkrat več, drugič manj. Ne smemo namreč pozabiti, da se elektrike ne da skladiščiti. Termoelektrarna Šoštanj ima trapezno proizvodnjo, ki lahko niha in se prilagaja porabi. Tipične elektrarne "vršne proizvodnje" pa so TE Brestanica (plin) in pretočne hidroelektrarne na Dravi in Soči, kjer vodo črpamo in spuščamo takrat, ko potrebujemo elektriko."

Jedrske elektrarne, ki imajo zelo stabilno, ne pa tudi fleksibilne proizvodnje, na trg podajo zelo nizko oziroma ničelno ponudbo, s čimer si zagotovijo, da bodo uvrščene na začetek krivulje in bo njihova elektrika zagotovo prodana, pojasnjuje Gubina. Odprta pozicija na borzi za proizvajalca pomeni, da še ni prodal vse elektrike za določeno časovno obdobje v prihodnosti in jo še mora prodati, za porabnika pa, da še nima kupljene vse potrebne energije in jo mora še kupiti. Odprta pozicija je tako hkrati priložnost in tveganje. Če se cene nižajo, je za kupca to priložnost, če pa se višajo, pride do tveganj. "Zato po nekaterih ocenah proizvajalci elektrike 20 odstotkov energije prodajo za tri leta vnaprej, 30 odstotkov za dve leti vnaprej, 30–50 odstotkov za leto vnaprej, do 20 odstotkov pa prodajajo na dnevnem trgu. S tem imajo pogosto pozicijo že zaprto, z izjemo manjših odstopanj, do katerih pride zaradi različne hidrologije ali nepredvidenih neprodanih količin. Te nato prodajajo na dnevnem trgu, a večina električne energije se proda na terminskem trgu," pojasni Gubina.

Gubina ob tem doda, da slovenski kupci pozicijo večinoma zapirajo med letom. V začetku leta 2022 so si na primer pogledali cene za leto 2023 in se odločili, da svojih ponudb še ne bodo zapirali. "A ker so v letu 2022 cene elektrike za leto 2023 vse bolj rasle, so kupci še naprej čakali in pozicij niso zapirali. Večino ponudb tako zaprejo v zadnjem četrtletju, v tem času pa ni več tako veliko razpoložljivih količin za prodajo. V trenutnem obdobju ni na voljo veliko domače proizvodnje, ki bi se lahko kupila na dnevnem trgu."

Zakaj se je elektrika tako močno podražila?

Slovenija ni samozadostna s proizvodnjo elektrike. Kot oriše Andrej Gubina, je 83-odstotno pokritje z domačo proizvodnjo primerljivo s posodo, v kateri je vode za 83 ljudi, napojiti pa jih moramo 100. "Preostalih 17 bo žejnih in bodo morali vodo kupiti na trgu, kjer se prodaja po ceni, ki je bistveno višja. Skupni evropski energetski trg si moramo predstavljati kot vezano posodo. Če nimamo presežkov proizvodnje nad porabo, se cena dvigne za vse. Kdor je zakupil elektriko v začetku leta ali za tri leta vnaprej, je lahko zadovoljen. Kdor je ni zakupil, pa ima težave."

Če bi bila Slovenija izolirana od sosednjih in drugih držav na evropskem elektroenergetskem trgu, potem bi se lahko pogovarjali o ceni v Sloveniji. "Lahko bi rekli, da je naša proizvodna cena takšna in po tej ceni jo bomo prodali. A od kod bi potem dobili manjkajočih 17 odstotkov? To bi pomenilo, da bi imeli 17 odstotkov časa v Sloveniji temo. Če pa želimo zapolniti primanjkljaj elektrike, se moramo priključiti npr. k Avstriji, kjer je cena 400 evrov na megavatno uro. Če primanjkuje energije v celotni Evropi, so cene pač visoke povsod."

Po podatkih Agencije za energijo so se cene na energetski borzi, ki z elektriko trguje za dan vnaprej, med drugim in tretjim četrtletjem zvišale za 98 odstotkov, na trgu za leto vnaprej pa za 108 odstotkov. A poglejmo, zakaj so se cene elektrike začele višati že lansko jesen, torej še pred začetkom vojne v Ukrajini, ki je povzročila težave z dobavo zemeljskega plina.

Epidemija, zapiranje jedrskih elektrarn, stoletna suša ... In še vojna

Andrej Gubina poudarja, da je razlog za tako drago električno energijo v zadnjem letu strukturne narave. "V Evropi smo imeli težave z neravnovesjem proizvodnje in porabe že nekaj let, a k problemu nismo sistemsko pristopili. V zadnjem letu imamo še preplet drugih dejavnikov, med njimi so prenizka vlaganja v razvoj in infrastrukturo proizvodnje ter v prenosne zmogljivosti električne energije. Med razlogi za podražitev so zahteve zelenega prehoda. To pomeni, da prehajamo na drugačen način proizvodnje elektrike – iz obnovljivih virov, kar je sicer odlično. A obenem obnovljivi viri izrivajo termoelektrarne. Cen tako ne določajo več premogovne elektrarne, temveč dražje plinske elektrarne." Zaradi intenzivnega okrevanja po epidemiji se je povečalo tudi povpraševanje po elektriki. Industrija se je zagnala na vso moč, da bi nadomestila zaostanke in zamude iz prekinjenih dobav.

In nato je tu Nemčija, ki v sklopu zelenega prehoda želi zapreti vse svoje jedrske elektrarne. "Z vsako ugasnjeno jedrsko elektrarno v Nemčiji se zmanjša količina zanesljivo proizvedene elektrike v Evropi. Nemci bi sicer delovanje jedrskih elektrarn podaljšali, a ko se zapiranje tovrstne elektrarne začne, je ta proces na neki točki nepovraten," opozori Andrej Gubina. Na podražitev elektrike so vplivali tudi izpadi jedrskih elektrarn v Franciji in suša, ki je močno prizadela hidroelektrarne. "Letos smo imeli stoletno sušo, ki je zelo vplivala na razpoložljivost električne energije skozi leto. Vojna v Ukrajini je seveda še dodatno podražila energente, ki prihajajo iz Rusije."

Trenutno ceno elektrike najpogosteje določajo elektrarne, ki delujejo na zemeljski plin. "Zato v žargonu rečemo, da ceno elektrike določa plin. A to pravzaprav pomeni, da ceno električne energije na dnevnem trgu na borzah v EU-ju v veliki večini določajo elektrarne, ki za proizvodnjo uporabljajo zemeljski plin. Morda je tu glavni nesporazum v komuniciranju z javnostjo – da obstaja neka formula, s katero se iz cene zemeljskega plina izračuna cena elektrike. V realnosti pa se cena določi glede na ceno, ki jo na dnevni dražbi ponudi zadnja elektrarna na zemeljski plin," pojasni Andrej Gubina.

Dnevni prevzem in proizvodnja električne energije (levo). Struktura proizvodnje (desno): Nek (siva), termoelektrarne (oranža), hidroelektrarne (modra). Foto: Eles
Dnevni prevzem in proizvodnja električne energije (levo). Struktura proizvodnje (desno): Nek (siva), termoelektrarne (oranža), hidroelektrarne (modra). Foto: Eles

Tajnikar: Oblikovanje cen na evropskem elektroenergetskem trgu je špekulativno

Tudi ekonomist Maks Tajnikar pritrjuje, da so se evropske drobnoprodajne cene elektrike deloma povečale zaradi večjih stroškov proizvodnje, katerih vzrok so zeleni prehod in plinske elektrarne. Zaradi nezmožnosti skladiščenja se mora proizvodnja elektrike ves čas prilagajati nihanjem v porabi. Medtem ko je zahtevno že usklajevanje proizvodnje, je na drugi strani še poraba, ki niha glede na del dneva, letni čas itd. "Zato je neka oblika trgovanja z elektriko skorajda nujna," priznava Tajnikar. "Na ta način namreč lahko usklajujemo ponudbo elektrike s povpraševanjem, ki ima svoje muhe in ki niso enake muham v proizvodnji. Od tod izhaja potreba po trgovanju."

Sprašuje pa se, ali je potreben takšen obseg trgovanja. "Moja teza je, da bi lahko to usklajevanje dosegli z bistveno manjšim odstotkom in bi bili doma, na slovenskem trgu, v manjši meri pod vplivom cen, ki nastajajo na evropskem energetskem trgu." Po Tajnikarjevem mnenju je namreč oblikovanje cen na evropskem elektroenergetskem trgu zadnje čase špekulativno in nima kaj dosti opraviti z "normalnim" trgom. "Ta trg je razpadel. Moja teza je, da je ta trg danes oblikovan na način, da ustreza trgovcem, ne proizvajalcem in tudi ne potrošnikom. Pri čemer ne smemo pozabiti, da je elektroenergetski trg nastal zato, da bi o njega imeli korist potrošniki."

Maks Tajnikar je v devetdesetih letih tudi sam sodeloval pri pripravi energetskega zakona, ki je Slovenijo uvrstil na evropski elektroenergetski trg. "Takrat se mi je zdela ta razdelitev smiselna, nikakor pa nisem predpostavljal, da se bo trg z električno energijo razvil v takšno pošast, ki zdaj vlada na tem področju. Ideja je bila, da bo nastala konkurenca, da bodo storitve boljše in cene zaradi tega nižje. Nič od tega se ni zgodilo. Prišlo pa je do razpada tržnega načina gospodarjenja, ki je v korist trgovcev, tudi naših."

Tajnikar meni, da bi namesto k prefinjenemu tržnemu sistemu proizvodnje in porabe elektrike morali stremeti k bolj robustnemu sistemu, ki bi prenesel tudi nepredvidljive razmere. "Nekateri ekonomisti že ugotavljajo, da imamo na trgu pravzaprav vojne razmere, mi pa se pretvarjamo in se še vedno vedemo, kot da imamo trg, na katerem se da igrati s ponudbo in povpraševanjem." Obenem opozarja da lahko v energetiki pride do zelo resne krize s plinom, z naftnimi derivati in elektriko.

"Elektrogospodarstvo je za Slovenijo izjemnega pomena tudi zato, ker predstavlja edini izhod iz krize na področju plina in naftnih derivatov. Če bi se npr. plinska pipica zaprla, ne še letošnjo zimo, a morda že prihodnje leto spomladi, imamo le en izhod – več električne energije. Zelo pomembno je, da tudi zmogljivosti, ki jih imamo, do konca izkoristimo in jih pripravimo za produkcijo. Peti blok Teša mora biti pripravljen, premogovnik mora delovati. Plinske elektrarne morajo delovati." Če je konec leta 2021 Slovenija s proizvodnjo elektrike zadostila 82,9 odstotka domače porabe, moramo narediti vse, da manjkajoči delež pokrijemo z domačo proizvodnjo oziroma ustvarimo tudi nekaj rezerve. "Lahko se nam zgodi, da ne bomo imeli plina, in edini način, da ga nadomestimo, je elektrika," je prepričan Tajnikar.

Tajnikar meni, da bi bilo popolnoma dovolj, če bi imeli le enega trgovca, ki bi uvažal in izvažal elektriko, pri tem pa bi moral delovati neprofitno. "Sam sem zelo tržno usmerjen človek, a zavedati se moramo, da na nekaterih mestih trg ne deluje dobro. Kot npr. v zdravstvu, kjer poznamo neprofiten način delovanja. Enako bi moralo veljati za trgovca z elektriko. Po mojem mnenju je to lahko le Eles, ki ima prenosne zmogljivosti, a mora delovati neprofitno. Tu ne more država ugotavljati ali so bili dobički večji ali manjši, hočem, da deluje neprofitno. Njegovo poslanstvo ni ustvarjanje dobička, temveč zagotavljanje elektrike."