Vlada je v DZ že poslala novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), v kateri dopušča, pozor, da državna podjetja pod okriljem holdinga ne bodo več podvržena omejitvi prejemkov na od tri- do petkratnik povprečne plače, kot to zdaj še določa t. i. Lahovnikov zakon.

Pisalo se je leto 2008. Robert Časar - takratni direktor Luke Koper - je v povprečju na mesec prejel dobrih 25.000 evrov bruto ali 10-kratnik povprečne plače; Bojan Dremelj - prvi mož Telekoma, 23.000 evrov bruto, v Darsu pa je Tomislav Nemec v povprečju prejel 14.000 evrov. Leto pozneje je kriza v Sloveniji že močno pokazala zobe, a je v državnih podjetjih niso ravno opazili. Zato je menedžerjem zobe pokazal takratni gospodarski minister Lahovnik. Prejemke je prepolovil oziroma omejil na od tri- do petkratnik povprečne plače.

Lahovnik: Koga je zakon odgnal v tujino?
Tudi po štirih letih pa je stroka še vedno enotna. Administrativno omejevanje prejemkov je naredilo poslovno škodo. "Oni se niso ukvarjali z motivacijo menedžerjev, kar je osnovna logika nadzornikov, ker so imeli izračunane večkratnike. In še, ko so iskali člane uprav, so imeli oteženi dostop do posameznikov v privatnih firmah in tistih posameznikov, ki prihajajo iz tujine," poudarja Irena Prijovič iz Združenja nadzornikov. Oče zakona jim vrača žogico: "Zakaj pa je zanimanje za najvišje stolčke potem tako veliko?"

"V Združenju manager so poudarjali, da bodo menedžerji odhajali v tujino. Praktično ne poznam nobenega primera, ko bi se to zgodilo. Poznamo pa Luko Koper, kjer je bila huda borba, kdo bo sedel na vrhu," pravi Lahovnik.

Začel Šušteršič, dokončal bo Čufer
Pandorino skrinjico je odprl prejšnji finančni minister Janez Šušteršič, ko je v zakonu o državnem holdingu ukinil omejitev plač upravi holdinga. Korak naprej je storil zdajšnji finančni minister Uroš Čufer, ki bo z novelo zakona - ko bo ta sprejeta v parlamentu - omogočil državnim podjetjem, da sama določajo višino plače.

"Me res preseneča, da vlada v tej situaciji, ko pravi ljudem, da je treba zategniti pas, da morajo biti potrpežljivi, ko se dvigajo dajatve, hkrati pa razmišlja, da bo plače sprostila. V primeru holdingov so lahko plače menedžerjev tudi do 15.000 evrov na mesečni ravni in 90.000 evrov nagrade," še dodaja Lahovnik.

Vlada je očitno pritrdila menedžerjem in nadzornikom, da ti zneski za njihovo dobro delo niso dovolj visoki. Vprašanje pa je, ali bo javnost tako razumevajoča.