Gospodarska kriza zadnjih let je po poti prisilne poravnave in velikokrat pozneje tudi stečaja pahnila številna slovenska podjetja, še posebej gradbene mogotce. Njihovi upniki pa so s tem prišli v nezavidljiv položaj.

Upnikov se namreč po besedah Bojana Oblaka iz Združenja upnikov HKS Sikura v insolvenčnih postopkih običajno ne sliši, so le nekakšen obroben dejavnik, ki ga nihče ne jemlje resno. Ključni akterji pogosto ne stremijo k hitremu končanju postopkov, uradne institucije pa si zakonodajo razlagajo po svoje in skrbijo za parcialne interese posameznikov, je prepričan Oblak.

Požar: Uprave pogosto hodijo po meji zakona
Tudi predsednik Društva podizvajalcev Mirko Požar je opozoril, da uprave podjetij pred stečajem velikokrat hodijo po robu zakona ali ga celo prestopijo. Podizvajalci imajo zato do velikih gradbenih podjetij trenutno skoraj 600 milijonov terjatev, zato bi bilo za nastalo situacijo nujno poiskati odgovore, dodaja.

Tako Požar kot Oblak sta prepričana, da bi morala oblast prenoviti insolvenčno zakonodajo, Požar pa poudarja, da bi institucije, pristojne za pregon gospodarskega kriminala, morale imeti večje pristojnosti.

Tajnikar: Potrebujemo profesionalne ekipe
Medtem pa Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da sam poslovni neuspeh ni kriminalno dejanje, je nekaj, kar se lahko zgodi, če pri poslovanju tvegaš. Se pa tudi on zavzema za večjo vlogo pravosodnih oblasti v insolvenčnih postopkih in opozarja, da potrebujemo pri reševanju takšnih postopkov profesionalne ekipe, ki jim lahko pomagajo tudi tuji strokovnjaki.

Velikih primerov ne moremo namreč vezati na le enega upravitelja. Prepričan je še, da bi morali biti upniki v prisilnih poravnavah v enakopravnem položaju, saj se lahko banke na sanacijo podjetja pogosto odzovejo negativno.