Poslanci so pretekli teden sprejeli sveženj treh zakonov, s katerimi se vlada postavlja po robu plačilni nedisciplini v gospodarstvu. Plačilni roki med gospodarskimi subjekti tako na primer ne bodo smeli biti daljši od 60 dni.

Na GZS-ju se s tem ne strinjajo, saj so po besedah Alenke Avberšek z GZS-ja izvirni grehi nelikvidnosti in plačilne nediscipline globoko vraščeni v sistem, plačila pa zaostajajo iz objektivnih razlogov, pri čemer se je problematika v času krize še dodatno zaostrila.

"Državni sektor je tudi slab plačnik"
Tudi širši državni sektor je slab plačnik, je dodala, gospodarstveniki pa tudi menijo, da je država slab projektni vodja investicij, saj ne ukrepa, ko izvajalci ne plačujejo podizvajalcem. Poleg tega se predvsem v gradbeništvu izpostavlja težava najnižjih cen, ki spodbujajo plačilno nedisciplino, in pa predvsem neučinkovitosti sodstva ter postopkov izvršbe.

Podjetja problematizirajo še eno rešitev, ki jo prinaša zakon o preprečevanju zamud pri plačilih. Gre za obvezno prijavo v večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Denarno obveznost bo moral v sistem večstranskih pobotov prijaviti dolžnik in to v prvi krog pobota, ki bo sledil nastanku zamude. Podjetja, ki jih je anketiral GZS, pravijo, da se bo zaradi tega likvidnost zmanjšala, z obveznim vključevanjem v večstranski pobot pa se bo še težje poravnavalo obveznosti do države, saj bo manj likvidnih sredstev.

Vlada se zaveda, da sveženj ni idealen
Medtem ko so predstavniki gospodarstva na omizju 'Interventna plačilna in insolvenčna zakonodaja - zagon ali nova zavora?' trdili, da je zakonodaja napisana slabo in pomanjkljivo ter da ne vidijo, kakšne pozitivne učinke bi lahko imela, pa je državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar odgovorila, da se sicer zaveda, da sveženj ni idealen, je pa strokovno pripravljen in potreben. Vlada je ta interventni sveženj zakonov sprejela zato, ker vsi dozdajšnji ukrepi niso zalegli, je pojasnila.

Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je medtem izrazil mnenje, da se z dodatno zakonsko regulativo na področju plačilne discipline ne bo prišlo daleč in da bi bilo treba rešitve iskati v doslednejšem izvajanju obstoječe zakonodaje.