Po besedah finančnega ministra Franca Križaniča je vlada je sprejela celotni predlagani zakonodajni sveženj. Prvi del je spopad s plačilno nedisciplino. V prvem zakonu uvajajo možnost odbitka DDV-ja. Končni prodajalec bo tako lahko odbil DDV, če je poravnal svoj dolg do dobavitelja, vendar tega ne bo mogel storiti, če bo dobavitelj ugovarjal, da DDV ni bil poravnan. Pojasnil je, da je cilj, da bi se DDV vrnil v petih dneh, že zdaj pa je rok 21 dni.

Z novelo zakona o DDV se bo tako od neplačnika zahtevalo, da 16. dan po poteku roka za plačilo poveča svojo davčno obveznost v višini uveljavljenega zneska odbitka DDV, če bo pred tem že uveljavil odbitek DDV. V primeru, da bo zamujal s plačilom računa, a odbitka DDV še ni uveljavil, pa ne bo smel uveljaviti odbitka v davčnem obdobju, v katerem je potekel rok za plačilo računa.
Tudi nad plačilno nedisciplino
Predpisali so tudi 60-dnevni plačilni rok, ki se ga lahko pisno podaljša, a samo na način, ki ni nepošten. V nasprotnem primeru bo lahko stranka ugovarjala in opozorila organe, ki bodo lahko ukrepali.
Z zakonskim predlogom se uvaja tudi multilateralni univerzalni pobot, pri čemer so izboljšali instrument menice, kar povečuje učinkovitost izvršbe zlasti na likvidnih bančnih sredstvih. Križanič tako pričakuje, da bo kar nekaj terjatev pobotanih, z javnim razpisom pa bodo izbrali izvajalca univerzalnega pobota.
Spremembe so doletele tudi zakon o javnem naročanju, kjer se bo zdaj preverjalo, ali obstaja lastniška povezava med glavnim izvajalcem in podizvajalci, in če obstaja, potem se bo za podizvajalca štel naslednji izvajalec. "To povezavo bo treba razkriti, sicer ne bo mogoče sodelovati na razpisu," je razložil Križanič, ki dodaja, da zakon predvideva tudi poenostavitev možnosti odstopa od pogodbe.