Poslanci so po nujnem postopku sprejeli zakon o davku na dodano vrednost, zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravljanju kapitalskih naložb in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju.

Plačilni tok v nekaterih delih gospodarstva se je skoraj ustavil, zato mora vlada s paketom zakonov nujno vzpodbuditi plačevanje ter kaznovati neplačnike, je v imenu poslanske skupine SD-ja pojasnil Bogdan Čepič. V Sloveniji je po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) za leto 2010 skoraj pol milijarde evrov neprodanih obveznosti nad pet dni - a problem je, ker so v Ajpesovi evidenci le obveznosti v izterjavi. Problem je zato preobsežen, obliž v obliki paketa zakonodaje pa nujen, je prepričan.

Z novelo zakona o DDV-ju bodo po njegovih besedah neplačnike kaznovali, saj jim bo preprečena uveljavitev odbitka davka. "Ko pa bo dolžnik uporabil druge sisteme za poplačilo dolga in račun plačal, bo lahko odbitek spet uveljavljal," je dejal Čepič.

"Vlada želi s tem davčne zavezance zlasti spodbuditi, da aktivno delujejo za poplačilo svojih dolgov, bodisi s plačevanjem v okviru pogodbeno dogovorjenih rokov bodisi s sodelovanjem v prijavi denarnih obveznosti v sistem obveznega večstranskega pobota," je v imenu predlagatelja povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Novelirani zakon ne bo veljal za račune, izdane pred njegovo objavo v uradnem listu.
Borut Sajovic (LDS) je predlog zakona podprl ter dodal, da je nujno vpeljati poštene prakse: sprotno plačevanje računov, medtem ko naj tisti, ki denarja nima, blaga ne naroča.

SDS: Lisica čuva kokoši
V imenu poslancev SDS-a je Andrej Vizjak izrazil nasprotovanje paketu, saj da je namenjem predvsem polnjenju proračuna - vlada bi po njegovem prepričanju morala urediti predvsem učinkovitejšo zaščito dolžnika pri izvršilnem postopku. Sporno se mu zdi tudi, da so rešitve neusklajene z Gospodarsko zbornico Slovenije in le deloma z zahtevami Obrtne zbornice, zato je pozval k nadaljnemu dialogu. Korenine problematike po njegovih besedah segajo v kreditni krč in premajhni količini denarja v obtoku.

Poslanci SLS-a po besedah Radovana Žerjava rešitvam ne nasprotujejo. Žerjav pa poudarja, da paket prihaja prepozno, predvsem pa ni dovolj usklajen s socialnimi partnerji. Sprašuje se tudi, če je plačilna nedisciplina res vseslovenski problem - po njegovi oceni gre tu bolj za reševanje problematike gradbincev in trgovine.

Plačilna disciplina v Sloveniji je po besedah Zmaga Jelinčiča (SNS) grozljiva, najhujši neplačnik pa je javna uprava. S predlaganimi spremembami zakona bo DDV z istega računa pobran dvakrat: od tistega, ki je račun izdal, ter od tistega, ki je račun prejel, a ga ni mogel plačati, je opozoril. S tem se povečuje možnost povečanja števila prisilnih poravnav in stečajev, in to v korist bogatenja državne blagajne, je ugotovil.

Vili Rezman je v imenu nepovezanih poslancev dejal, da predlagana rešitev poraja več vprašanj, kot daje odgovorov, zato se bodo o (ne)podpori še odločili.

60 dni za plačilo storitev - zakon o preprečevanju zamud pri plačilih
Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih določa najdaljše dovoljene plačilne roke, je povedala Vraničarjeva. Plačilni rok med gospodarskimi subjekti po predlogu ne sme biti daljši od 60 dni, izjemoma pa se lahko podaljša na največ 120 dni, če se o tem pisno dogovorita pogodbeni stranki in ne gre za očitno nepravičen pogodbeni dogovor. Javni organi morajo svoje obveznosti poravnati v 30 dneh.

"Vlada želi z določitvijo najdaljšega dopustnega roka za plačilo preprečiti plačilne roke, ki bi omogočali kreditiranje dolžnikov na račun upnikov in tako ogrožali normalno vsakodnevno poslovanje upnikov," je pojasnila Vraničarjeva in izrazila pričakovanje, da se bo s tem povečala likvidnost upnikov.

Črna lista neplačnikov
Uvaja se obvezna prva prijava v večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Denarno obveznost bo moral v sistem večstranskih pobotov prijaviti dolžnik. Letos in prihodnje leto bo pobote izvajal Ajpes, potem pa bo vlada upravljalca večstranskega pobota izbrala na javnem razpisu in mu podelila koncesijo. Vraničarjeva je izpostavila še uvedbo registra protestiranih menic zaradi neplačila. Vodil ga bo Ajpes in bo centraliziran, javen ter brezplačno dostopen. "To bo neke vrste črna lista neplačnikov," je komentirala.

Tudi temu zakonu v SLS-u ne bodo nasprotovali, iz preprostega razloga, "ker boljših rešitev trenutno ni," je pojasnil Žerjav. Na nasprotnem bregu še vedno vztraja SDS z argumentom, da plačilna nedisciplina ni posledica dejstva, da nekdo ne želi plačati, temveč pomanjkanja denarja v obtoku.

Sajovic je v imenu LDS-a je napovedal podporo, a opozoril, da mora biti tovrstno administriranje le kratko- oz. največ srednjeročen ukrep. Problemi so se kopičili vrsto let in se jih ne da rešiti z enim samim zakonom, je menil. Čeprav nekateri menijo, da ne bo učinkovit v boju zoper plačilno nedisciplino, pa v DeSUS menijo, da pomeni korak v smeri zmanjševanja alarmantnosti tega problema. Zato ga bodo soglasno podprli.

Drugi zakoni iz svežnja
Prenovljeni zakon o javnem naročanju bo spremenil definicijo podizvajalca in tako preprečil izigravanje zdaj veljavne ureditve, po kateri so neposredna plačila obvezna le za prvi krog podizvajalcev.

Vlada se želi vprašanju plačilne nediscipline, ki je po besedah finančnega ministra Franca Križaniča dobil takšne razsežnosti, da je prisiljena ukrepati, postaviti zoper z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih, z novelo zakona o davku na dodano vrednost in novelo zakona o javnem naročanju.