Avgusta se je število delovno aktivnih znova povečalo in je bilo v prvih osmih mesecih medletno večje v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj pa v tehnološko nezahtevnih predelovalnih dejavnostih, gostinstvu, prometu in trgovini, so v publikaciji Ekonomsko ogledalo zapisali na uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Pospešeno se nadaljuje tudi zmanjševanje števila registriranih brezposelnih.

Čeprav je povprečna bruto plača zrasla, pa zaradi zaposlovanja v manj produktivnih panogah raste počasneje kot lani. V javnem sektorju so ob tem plače zrasle zaradi lanskih izplačil zadržanih napredovanj, delno tudi zaradi rasti plač v javnih družbah, ugotavlja Umar.

Kratkoročni kazalniki na evrskem območju, ki je največje izvozno območje Slovenije, v tretjem četrtletju kažejo nadaljevanje skromne rasti BDP-ja, obeti pa ostajajo dobri, saj so se kazalniki razpoloženja konec tretjega četrtletja še nekoliko izboljšali.

Zasebniki začeli več kupovati
Dobro gospodarsko razpoloženje je bilo mogoče opaziti tudi v Sloveniji, saj so bili kratkoročni kazalniki poleti boljši v vseh panogah, razen v gradbeništvu. Prav tako se obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih še naprej povečuje in je kot izvoz v prvih osmih mesecih na višji ravni kot pred letom dni. Povečevanje prihodka v nekaterih segmentih trgovine pa kaže, da svoje denarnice bolj na široko odpirajo tudi končni porabniki.

Hkrati se umirja razdolževanje nebančnih sektorjev pri domačih bankah, saj se še naprej krepi zadolževanje gospodinjstev. Obseg posojil podjetjem in nefinančnim institucijam, brez upoštevanja prenosov terjatev na DUTB, se je v prvih treh četrtletjih zmanjšal za okoli desetino v primerjavi z istim obdobjem lani.

Nadaljuje se tudi razdolževanje v tujini, kjer podjetja neto odplačujejo predvsem dolgoročna posojila. To je po ocenah Umarja povezano tudi z nizko naložbeno aktivnostjo. Delež slabih terjatev se v zadnjih mesecih ohranja na ravni okrog 11 odstotkov.