Na Uradu RS-a za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavljajo, da vladni načrti sicer vsebujejo nastavke srednjeročne konsolidacije javnih financ, a ne v zadostni meri.

Umar opozarja, da se, čeprav je slovensko prebivalstvo eno izmed najhitreje starajočih se v EU-ju, sistemi socialnega varstva niso prilagodili spremenjenim razmeram. To povzroča težave pri zagotavljanju socialne varnosti prebivalstva, obenem pa povečuje pritiske na javne finance.

Za vrzel v pokojninski blagajni 1,6 milijarde evrov
Kljub pokojninski reformi iz 2013 se povečuje transfer iz proračuna, namenjen pokrivanju vrzeli v pokojninski blagajni. Lani je dosegel že 1,6 milijarde evrov, kar kaže na nujnost sprejetja korenitejše reforme za vzdržno financiranje pokojninskega sistema, menijo v Umarju.

Drugo ključno področje je vprašanje javnega dolga, zaradi katerega stroški obresti na letni ravni dosegajo okoli milijardo evrov in s tem močno bremenijo proračun. Povečanje javnega dolga na skoraj 31 milijard evrov ob koncu prvega letošnjega četrtletja, ki odraža visoke javnofinančne primanjkljaje zadnjih let in obsežne dokapitalizacije bank in podjetij v zadnjem obdobju, pa je po navedbah Umarja tudi odsev neučinkovitosti vodenja podjetij v državni lasti.

Sprememba upravljanja ali privatizacija
Sprememba načina njihovega upravljanja ali privatizacija bi zato izboljšali učinkovitost teh podjetij in zmanjšali verjetnost nadaljnjih dokapitalizacij z javnimi sredstvi, še dodajajo v Umarju.

Pri drugih skupinah izdatkov pa bi selektivnejši pristop k njihovemu zniževanju namesto linearnega zniževanja po mnenju Umarja zagotovil bolj vzdržen javnofinančni položaj. Eden izmed dejavnikov, ki otežujejo proces konsolidacije, je namreč tudi način priprave proračuna.

V razmerah, ko sta razmišljanje ob pripravi proračuna in njegova sestava osredotočena predvsem na posamezne skupine izdatkov proračunskih uporabnikov, kot so plače javnih uslužbencev, materialni stroški in druge, je otežena izpeljava racionalizacije na podlagi posameznih nalog, ki jih posamezni uporabniki izvajajo, ugotavljajo v Umarju.

Preusmeritev pozornosti na posamezne projekte bi zagotovila preglednejši pristop k sestavi proračuna in način upravljanja s proračunskimi sredstvi, pravijo na uradu. Tako bi bila mogoča racionalizacija izdatkov na podlagi vnaprej določenih prednostnih nalog oziroma izvajanje politik, ki čim manj dušijo gospodarsko okrevanje in obenem spodbujajo dolgoročni potencial gospodarstva.

Pomanjkanje verodostojnosti fiskalnega sveta?
Velika večina članic EU-ja je s pomočjo neodvisnih fiskalnih svetov vzpostavila institucionalni okvir za vodenje bolj vzdržne fiskalne politike. Slovenija formalno vzpostavljenega neodvisnega spremljanja javnofinančne politike še nima, saj še ni sprejet izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. DZ naj bi ga dokončno sprejel na julijski seji, ki se začenja ta teden, a je potrebna dvetretjinska večina še negotova.

V Umarju ugotavljajo, da izkušnje držav z večletno tradicijo učinkovitega nadzora nad javnimi financami dokazujejo pomen neodvisnosti in primerne kadrovske usposobljenosti fiskalnih svetov. Predlagana ureditev v izvedbenem zakonu pa bi lahko po Umarjevi presoji sprožila dvome o neodvisnosti fiskalnega sveta, kar bi posledično lahko vodilo v pomanjkanje verodostojnosti.