Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD svetovno lestvico konkurenčnosti sestavlja na podlagi več kot 300 statističnih in anketnih kazalnikov. Slovenija je bila na IMD-jevi lestvici konkurenčnosti med 60 državami najvišje leta 2009, ko je bila uvrščena na 32. mesto, od takrat pa je do letos le padala.

IMD konkurenčnost meri na štirih področjih. Slovenija se najvišje, na 33. mesto, uvršča na področju infrastrukture. Na 42. mestu je letos po gospodarski uspešnosti, bolj proti repu lestvice pa se drži na področju vladne učinkovitosti (52. mesto) ter poslovne učinkovitosti (56. mesto). Slovenija je najnižje ocene dobila pri usposobljeni vladi, stabilni in predvidljivi politiki, učinkovitem pravnem redu, dostopu do finančnih virov in davčni ureditvi.

Napredek glede na krizna leta
Umestitev Slovenije na 49. mesto ne pomeni le napredka glede na predhodno leto, temveč tudi glede na krizna leta, ko je zasedala 51. ali 52. mesto, je povedala izvršna direktorica Gospodarske zbornice (GZS) za zakonodajo in politike Alenka Avberšek. Po njenih besedah je k napredku največ prinesel desetmestni skok pri gospodarski uspešnosti. "Četudi smo najvišje uvrščeni po infrastrukturi, ni zanemarljivo, da smo bili lani mesto višje," je poudarila.

Manjši napredek pri vladni učinkovitosti na račun enakomernosti porazdelitve dohodka, subvencij, tudi indeksa pravne države naj ne bi bil tako prepričljiv, izboljšanje na področju poslovne učinkovitosti pa naj bi bilo težko sprejeti kot napredek. "Še vedno smo na dnu po učinkovitosti nadzornih svetov, po odprtosti do tujih idej in naložb, po davčnih obremenitvah posameznikov in delodajalcev," je še naštela Avberškova.

Da bi se konkurenčnost Slovenije v prihodnje še izboljšala, se bo morala vlada osredotočiti na usklajeno izvajanje sprejetih politik in strategij, prioritete razvoja, odločne reforme, pametnejšo zakonodajo, depolitizacijo upravljanja državnega premoženja, je poudarila podpredsednica GZS-ja ter pozvala proti trošenju prihodkov, ki jih prinaša gospodarska rast, "ker ta še ni vzdržna in dovolj predvidljiva".

Umar: Ključna učinkovitost države in poslovna učinkovitost
Iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so sporočili, da ključna problema ostajata učinkovitost delovanja države in poslovna učinkovitost. Tu se namreč Slovenija kljub izboljšanju za nekaj mest uvršča na rep lestvice.

"Predvsem na zadnjem področju, kjer je bil napredek v primerjavi z lani najmanjši, je prostora za sistemske izboljšave veliko," so opozorili na Umarju. Anketa med podjetniki je Slovenijo namreč kar na štirih podpodročjih uvrstila na zadnje mesto.

Umar za učinkovito upravljanje z državnim premoženjem
V sklopu učinkovitosti delovanja države pa po oceni Umarja omejevalni dejavnik ostaja tudi lastništvo države v podjetjih, kar kaže na nujnost nadaljevanja vzpostavitve sistema učinkovitega upravljanja z državnim premoženjem. "Vse to torej kaže potrebo po dodatnem izboljšanju učinkovitosti države in njenih institucij za sprejemanje razvojnih odločitev in njihovo izvedbo," menijo.

Menedžerji opozarjajo na preobsežno zakonodajo
"Lestvica mednarodne konkurenčnosti je ogledalo, ki ti pokaže, kaj je v državi lepo in kaj ni. Čeprav 49. mesto ni veličasten dosežek, je dvig za šest mest odličen signal," je povedala izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc in dodala, da ta signal sporoča, da se slovenska konkurenčnost krepi, da pa imamo še veliko dela, da bi se prebili višje.

"Imamo več kot 800 zakonov in 18.000 podzakonskih aktov, kar je noro. Smo zakonodajno prenormirana država. To je drago za državo in uporabnike, hrani pa dominantno birokratsko-administrativno kulturo, ki sprotne težave rešuje z novimi zakoni, ki se zato hitro spreminjajo," je bila kritična Smučeva, saj takšna zakonodajna nestanovitnost odganja vlagatelje.

Vlada pa bi morala poskrbeti za stabilnost in ustvarjanje razmer za hitrejše oživljanje gospodarstva. "To pomeni izvedbo nekaj pomembnih reform, od davčne in pokojninske, do javnega sektorja in trga dela ter odpravljanja administrativnih ovir. Pri tem je eden najočitnejših trnov pridobivanje dovoljenj, saj uradniki pogosto ne spoštujejo časa, v katerem morajo izdati sklep," je povedala direktorica Združenja Manager.