Slovenija je tako po podatkih švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta ohranila isto mesto kot lani, potem ko je v letu 2010 s padcem za 20 mest doživela največji padec med državami v raziskavi.
Na področju ekonomske uspešnosti je Slovenija zadržala 43. mesto, pri vladni učinkovitosti pa 53. mesto. Pri poslovni učinkovitosti je medtem eno mesto izgubila, tako da je pristala na 57. mestu, pri razvitosti infrastrukture pa je nazadovala za dve mesti na 33. mesto.

Žerjav nad uvrstitvijo ni presenečen
"Osebno nisem presenečen, da stopicamo na mestu - glede na to, da država v zadnjih letih ni bila sposobna sprejemati ukrepov, ni bila sposobna sprejemati sprememb. Praktično sedaj, v zadnjem mesecu smo začeli sprejemati pomembne spremembe," je po četrtkovi seji vlade uvrstitev komentiral gospodarski minister Radovan Žerjav.

Stopicanje na mestu se bo nadaljevalo, če potrebnih sprememb ne bodo sprejemali, je prepričan. To vprašanje bi morali zastaviti "še komu drugemu v državi, ki je v zadnjem času blokiral vse pomembne reforme", je povedal. Upa, da se bo uvrstitev dotaknila vseh, da bodo razumeli vladna prizadevanja. Če bodo uspešna, bo Slovenija na lestvici napredovala, je prepričan.

Država in politika sta se odločili opraviti vse potrebne spremembe in dobro bi bilo, "da se odgovorni politiki omogoči, da se dejansko realizirajo," je dejal in dodal: "Vsi smo v istem čolnu, tudi vsi socialni partnerji."

"Uvrstitev je odraz gibanja v lanskem letu"
Kot je pojasnil Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), je uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti odraz gibanja gospodarstva v preteklem letu, zato ne preseneča, da ni bilo napredka. V krizi je celotna Evropa, ne le območje evra, saj je med prvo deseterico uvrščena le Nemčija, je dodal.

Po Stanovnikovem mnenju bi bilo v prihodnje za izboljšanje konkurenčnosti nujno znižati javnofinančni primanjkljaj, povečati učinkovitost trga dela, prestrukturirati predelovalni in tudi storitveni sektor ter varčevati v javnem sektorju. Po drugi strani pa so potrebni tudi ukrepi za gospodarsko rast, pri čemer pa je vprašanje, ali in za kakšne investicije se še zadolževati, je dejal.

IER-ova priporočila za izboljšanje izida
Na IER-u so na podlagi rezultatov IMD-ja sicer danes predstavili več priporočil Sloveniji. Med dolgoročnimi ukrepi so našteli ukrepe, vezane na dvig inovacijske kulture, kakovost izobraževalnega sistema, infrastrukturo in internacionalizacijo ter na sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom.

Med kratkoročnimi ukrepi so izpostavili izboljšanje podjetniškega oziroma investicijskega okolja, odpravo administrativnih ovir za poslovanje kot pogoj za večjo učinkovitost države in podjetij, spopad s plačilno nedisciplino, racionalizacijo državne uprave in spremembe davčnega sistema.

Ključni cilji države za letos bi morali biti konsolidacija javnih financ z znižanjem proračunskega primanjkljaja, ukrepi za pospešitev gospodarske rasti in zaposlenosti, sanacija bančnega sektorja ter prestrukturiranje zasebnega podjetniškega in javnega sektorja, so povedali.

Na področju trga dela so opozorili na sprejem zakona o malem delu in delu na črno, skrajšanje in poenostavitev postopkov za najemanje in odpuščanje delavcev, možnost pavšalne obdavčitve dobička in DDV-ja za mala podjetja, prožnejšo organizacijo delovnega časa in prerazporejanja delavcev, znižanje nadomestil v primeru odsotnosti z dela, izenačitev pravic iz dela med zaposlitvami za nedoločen in določen čas ter deregulacijo poklicev.

V družbi Rusije, Jordanije, Romunije ...
Slovenija se je sicer na lestvici konkurenčnosti znašla v družbi držav, kot so Rusija (48. mesto), Jordanija (49. mesto), Južnoafriška republika (50. mesto), Kolumbija (52. mesto), Romunija (53. mesto) in Bolgarija (54. mesto).

Med članicami EU je Slovenija dosegla četrto najslabšo uvrstitev. Za Slovenijo, Bolgarijo in Romunijo se je uvrstila prezadolžena Grčija, ki je v luči globoke gospodarske in socialne krize zasedla predzadnje 58. mesto. Na zelo nizko 57. mesto se je uvrstila tudi Hrvaška.

Med članicami EU je najvišji položaj na lestvici zasedla Švedska, ki se je uvrstila na 4. mesto. Na 9. mesto je z 10. napredovala Nemčija, 11. je Nizozemska, 12. Luksemburg, 13. Danska, 17. Finska, 18. Velika Britanija, 20. Irska, 21. Avstrija, 25. Belgija, 29. Francija, 31. Estonija, 33. Češka, 34. Poljska, 36. Litva, 39. Španija, 40. Italija, 41. Portugalska, 45. Madžarska, 47. pa Slovaška.

Prvo deseterico najbolje uvrščenih držav poleg že omenjenih Hongkonga, ZDA, Švice, Švedske in Nemčije sestavljajo še Singapur (4. mesto), Kanada (6. mesto), Tajvan (7. mesto), Norveška (8. mesto) in Katar (10. mesto).

Na povsem zadnjem mestu je tudi letos Venezuela (59. mesto). Med še neomenjenimi hitro rastočimi gospodarstvi je najboljšo uvrstitev dosegla Kitajska (23. mesto), ki pa je v primerjavi z lansko raziskavo izgubila štiri mesta. Precej nižje je uvrščena Indija (35. mesto). Mehika je na 37. mestu, Brazilija pa na 46. položaju.

Raziskava IMD-ja temelji na skupno 329 kriterijih. Rezultati so izračunani na podlagi trdih statističnih podatkov za lani in mehkih anketnih ocen gospodarstvenikov iz vključenih držav. V IMD poudarjajo, da letošnji anketni rezultati kažejo na rast skepse glede globalizacije in potrebe po gospodarskih in socialnih reformah. Slovenija se je po teh dveh kriterijih uvrstila zelo nizko.

Po zavedanju o nujnosti reform je zasedla 55. mesto. Nižje od nje so le Argentina, Bolgarija in Venezuela, povsem na dnu po nagnjenju k reformam pa je drugo največje evropsko gospodarstvo Francija. V spodnji deseterici so še Kolumbija, Slovaška, Hrvaška, Španija in Češka.

Najmočnejše je medtem zavedanje o nujnosti gospodarskih in družbenih sprememb na Irskem, v Maleziji, na Tajvanu, v Singapurju, Hongkongu, Katarju, Švici, Švedski in Koreji.

Pri odnosu do globalizacije je Slovenije uvrščena še nižje. Zaseda namreč 57. mesto, za njo pa sta le še Madžarska in Francija. Tik pred Slovenijo je Hrvaška, spodnjo deseterico pa sestavljajo še Ukrajina, Grčija, Rusija, Argentina, Venezuela in Češka.