Na podlagi odločbe iz začetka maja, ki so jo pridobili na Financah, osrednja banka ugotavlja, da Delavska hranilnica ne zagotavlja ustreznega kapitala. V Banki Slovenije ne komentirajo odločbe. Medtem ko je danes upokojeni nekdanji prvi mož hranilnice Jože Stegne dejal, da se bo vse pravočasno izvedelo in da odločbe ne gre dojemati kot nekaj dramatičnega in s tem škodovati ugledu hranilnice.

Hranilnica mora dobre tri milijone dodatnega kapitala zagotoviti do konca septembra, od maja pa ima omejitve pri sklepanju poslov. Medtem ko je večina domačih bank po izbruhu finančne krize zašla v težave, je Delavska hranilnica v zadnjih letih dosega rekordno rast.

Uspešni pri privabljanju komitentov
Največji lastniki Delavske hranilnice so sindikati in fizične osebe, od začetka krize so bilančno vsoto povečali kar za 600 odstotkov. Varčevalce vabijo z nizkimi provizijami in ugodnimi posojili, ki so jih varčevalcem ponujali tudi pri nakupu stanovanj v Izoli. Kupili so tudi mariborsko letališče in prav takšni projekti so jim znižali kapital.

Matej Šimnic iz družbe Alta Invest ob tem poudarja, da so bile hranilnice izjemno uspešne pri pridobivanju novih komitentov med krizo, in dodaja, da je ob hitri rasti z depoziti potrebna tudi hitra rast kapitala, zlasti v primeru delniških naložb, kot je naložba v mariborsko letališče.

Banka Slovenije neuradno zahteva dokapitalizacijo tudi za Hranilnico Lon, budno pa spremlja tudi druge hranilnice.