Zaradi slabe organiziranosti pridelovalcev nastajajo v določenih letih viški ali pomanjkanje nekaterih pridelkov, pojasnjujejo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Do viškov nekaterih vrst sadja in zelenjave pa prihaja tudi zaradi ruskega embarga, saj se je cena nekaterih pridelkov zaradi velike količine, ki je ostala na evropskem trgu, precej znižala.

Na slovenski trg prihaja uvoženo blago po nizki ceni, zaradi česar padajo cene slovenskih pridelkov. Ti zato izgubljajo mesto na trgovskih policah, čeprav so slovenski pridelki po oceni KGZS-ja bolj kakovostni. So namreč sveži, obrani v tehnološki zrelosti in manj obremenjeni z ostanki fitofarmacevtskih sredstev - problem so predvsem jabolka in paradižnik.

Na KGZS-ju in ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocen o tem, koliko viškov je na trgu, sicer niso mogli podati.

Viške bodo razdelili pomoči potrebnim
Da bi ublažili posledice ruskega embarga, je začela konec avgusta veljati uredba o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo. Ukrep se nanaša na jabolka, hruške, slive, paradižnik, korenje, sladko papriko, kumare in kumarice, zelje, cvetačo in brokoli.

Slovenija je upravičena do umika 3.000 ton pridelka, iz EU-ja pa bo za to dobila 1,19 milijona evrov. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan je na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo v sredo popoldne dejal, da so kmetje prijavili že za 1320 ton pridelka - ta številka se spreminja iz ure v uro.

Viške bodo razdelili humanitarnim organizacijam, vrtcem, šolam, zavodom na področju varstva starejših, centrom za usposabljanje, delo in varstvo, varnim hišam in podobno. Podoben ukrep je vlada sprejela že lani.

Trajni mlečni proizvodi beguncem?
Židana trenutno sicer bolj skrbijo viški mleka in posledični pritiski na cene, ki so v Sloveniji v zadnjem letu padle za 20 odstotkov, kar je podobno povprečju v EU-ju.

Pristojni ministri EU-ja se bodo zato v ponedeljek sestali na izrednem zasedanju. Slovenija se zavzema za to, da bi del evropske rezerve, ki je nastala zaradi presežnih davkov za viške mleka, to je 900 milijonov evrov, izkoristili za odkup trajnih mlečnih proizvodov v EU-ju in jih kot humanitarno pomoč poslali tja, kjer imajo največje težave z begunci, je pojasnil.