Rusija je bila na začetku meseca spet tarča kritik in zgražanja tako domače kot tuje javnosti, saj je javno uničila več sto ton hrane iz evropskih držav, ki je zaradi embarga na evropske prehrambne izdelke ne bi smeli uvoziti. "Od danes naprej uničujemo kmetijske proizvode in hrano iz držav, ki so podprle gospodarske sankcije proti Rusiji, in jih je prepovedano uvažati v Rusijo," so zapisali na ruskem ministrstvu za kmetijstvo. Pri svoji odločitvi so bili precej neomajni in niso prisluhnili pozivom, da bi lahko zaseženo hrano, ki naj bi bila v Rusijo večinoma uvožena prek Belorusije, razdelili med socialno najbolj ogrožene prebivalce.

Prepoved uvoza govedine, svinjine, rib, sira, zelenjave, sadja, mleka in mlečnih izdelkov iz EU-ja je Rusija lani avgusta uvedla kot odgovor na sankcije EU-ja proti Rusiji, ki so bile uvedene lani marca, zaradi zasedbe Krima in krize v vzhodni Ukrajini. EU je konec junija podaljšal sankcije do januarja prihodnje leto. Posledično je Moskva podaljšala prepoved uvoza hrane za eno leto.

"Ne vem, kako dolgo bodo še trajali ti spori, saj jih, ponavljam, nismo mi začeli. Večkrat smo poudarili, da so sankcije nesmiselne, saj ne peljejo nikamor in se po navadi z ničimer ne končajo. Samo kvarijo odnose, potem pa so potrebna dolga in težka pogajanja," je v pogovoru za TV Slovenija pred nedavnim obiskom Slovenije povedal ruski premier Dmitrij Medvedjev.

"Ne zato, da bi prizadeli Evropejce, gre za čisto pragmatično zgodbo. Naši ukrepi so povezani z živili. Zdaj se dejavno ukvarjamo z nadomeščanjem živilskih izdelkov, pridelujemo jih doma. Naša država je ogromna, kmetijstvo je ogromno, lahko se sami prehranimo. Kmetijski ciklus je zasnovan za eno leto, da bi naši kmetje načrtovali za daljše obdobje. To je razlog. Nočemo pokazati, da smo močni in želimo vse skupaj podaljšati za daljše obdobje. Ne. Želimo pa ščititi svoj nacionalni interes, svoje proizvajalce," je Medvedjev razložil, zakaj se je Moskva odločila za podaljšanje prepovedi uvoza evropske hrane.

Kakšen vpliv ima embargo na Slovenijo?
Ob lanski uvedbi ruskega embarga je minister za kmetijstvo Dejan Židan pojasnil, da je Slovenija na leto v Rusijo izvozila za približno 30 milijonov evrov hrane, od česar je bilo ogroženih od 10 do 12 milijonov evrov.

"Neposredni strošek ni velik, slovenski izvoz znaša skupaj čez 800 milijonov evrov in tudi za ta izpad se da poiskati alternativni trg. Težava je sekundarni učinek, viški hrane v Evropi, ki znižujejo cene prehranskih proizvodov in marsikje onemogočajo prodajo," je lani jeseni razlagal Židan. Leta 2013 je denimo Slovenija v Rusijo izvozila 34.851 ton jabolk v skupni vrednosti nekaj manj kot 12 milijonov evrov, kar po navedbah ministrstva za kmetijstvo (MK) pomeni 0,1 odstotka v količini oz. 0,3 odstotka v vrednosti od celotnega izvoza jabolk.

EU je lani za omilitev ruskega embarga namenil 125 milijonov evrov in še 30 milijonov evrov za ozaveščanje potrošnikov. Slovenija je dobila možnost, da do konca leta 2014 umakne 3.000 ton hrane s trga. Večinoma je šlo za jabolka, nekaj pa je bilo tudi hrušk in paradižnika. Del umaknjene hrane je bil preusmerjen v predelavo, del presežkov hrane pa so razdelili nekaterim humanitarnim organizacijam. Podoben scenarij ministrstvo za kmetijstvo predvideva tudi letos.

Slovenija je lani na podlagi začasnih izrednih ukrepov za sadje in zelenjavo pridelovalcem izplačala 474.678 evrov, če so hrano brezplačno razdelili dobrodelnim organizacijam oz. jo namenili predelovalni industriji. Po podatkih kmetijskega ministrstva so humanitarnim organizacijam predali 998 ton hrane, v predelavo pa je bilo predane 1.165 ton hrane. Slovenija pa bo, kot kaže, tudi letos upravičena do umika 3.000 ton hrane.

Evropska unija je namreč na začetku avgusta podaljšala začasne izredne podporne ukrepe za pridelovalce jabolk, hrušk, sliv, namiznega grozdja, kivija, paradižnika, korenja, sladke paprike, kumar, kumaric, pomaranč, klementin, mandarin, limon, breskev, nektarin, zelja, cvetače in brokolija ter jagodičja.

"Na MKGP-ju smo že pristopili k pripravi spremembe nacionalne uredbe za izvajanje EU-začasnih izrednih podpornih ukrepov za proizvajalce nekaterih vrst sadja in zelenjave. V predlogu uredbe predvidevamo enaka ukrepa kot lani, tj. umik s trga z brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam ter umik s trga z drugimi namembnimi kraji (predelovalna industrija)," pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Večji pritisk na živilska podjetja kot na kmete
Kakšen vpliv ima ruska prepoved uvoza hrane na slovenske kmetije? Na kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS) pravijo, da dogajanja med EU-jem in Rusijo spremljajo z zaskrbljenostjo, predvsem zaradi posledic, ki jih imajo ti spori za slovensko kmetijstvo.

"Zagotovo je embargo največ posledic pustil v sadjarstvu in prireji mleka, ki je bila zaradi ukinitve mlečnih kvot še dodatno pod udarom. Žal podatkov o škodi, ki jih je ta spor pustil, nimamo zbranih, niti tega, kakšne so posredne posledice embarga, saj nimamo možnosti zbiranja teh podatkov. Res pa je, da so bila bolj pod pritiskom živilska podjetja (ta niso naši člani) in ne neposredno naše kmetije. Večina naših kmetij je namreč usmerjena bolj na domači trg in morebitne viške na tuji trg usmerjajo prek zadrug ali živilskih podjetij. Seveda pa so težave zadrug in podjetij posledično čutile tudi kmetije v obliki pritiskov na znižanje odkupnih cen," poudarjajo na KGZS-ju.

"Na KGZS-ju upamo, da bo prevladal razum in da se bodo politični spori čim prej končali z dogovorom v korist vseh vpletenih strani. Še posebej, ker bo ponovno povečana ponudba evropskega sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, ki bi drugače našle kupca v Rusiji, zagotovo vplivala na cene slovenskih pridelkov in izdelkov. Dodatno znižanje že tako nizkih odkupnih cen bo slovensko kmetijstvo ob vseh drugih težavah in obremenitvah težko preneslo," še opozarjajo na kmetijski zbornici.