Slovenski humanitarni organizaciji Karitas in Rdeči križ ob današnjem v svetovnem dnevu hrane in jutrišnjem svetovnem dnevu revščine opozarjata tudi na problematiko pomanjkanja hrane in druge socialne stiske v Sloveniji. Karitas v Sloveniji letno pomaga več kot 125.502 osebam v stiski, Rdeči križ pa je lani pomoč v hrani razdelil 156.442 socialno ogroženim posameznikom.

Pri razdeljevanju hrane pomoči najbolj potrebnim je na pomoč priskočila tudi država oz. ministrstvo za kmetijstvo, z razdeljevanjem dela viškov slovenske hrane, ki so posledica ruskega embarga. Ta je za zdaj prizadel tretjino slovenskega izvoza slovenske hrane v Rusijo.

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je povedal, da je, odkar traja ruski embargo, prizadetega okoli 5,4 milijarde evropskega izvoza hrane v Rusijo. Slovenija na leto v Rusijo izvozi za približno 30 milijonov evrov hrane, od česar je trenutno ogroženih od 10 do 12 milijonov evrov.

"Neposredni strošek ni velik, slovenski izvoz znaša skupaj čez 800 milijonov evrov in tudi za ta izpad se da poiskati alternativni trg. Težava je sekundarni učinek, viški hrane v Evropi, ki znižujejo cene prehranskih proizvodov in marsikje onemogočajo prodajo," je povedal Židan.

Viški hrane za socialno ogrožene
Izmed ukrepov EU-ja je po Židanovih besedah Sloveniji najbližje umik hrane s tržišča, tako da se hrana, ki se ne more prodati, nameni v predelavo ali tudi uniči, čim več viškov hrane pa naj bi se usmerilo k humanitarnim organizacijam.

EU je za ukrepe namenil 125 milijonov evrov in še nekaj dodatnega denarja, 30 milijonov evrov za ozaveščenje potrošnikov. Slovenija pa ima možnost, da do konca leta umakne 3.000 ton hrane s tržišča. Večinoma gre za jabolka, nekaj pa je tudi hrušk in paradižnika.

Na kmetijskem ministrstvu si želijo, da bi pomemben delež te hrane prišel prek humanitarnih organizacij do ljudi, ki jo najbolj potrebujejo. "V humanitarne organizacije gre hrana najboljše kakovosti, preostala pa v predelavo ali uničenje," pravi Židan.

Humanitarcem je bilo tako razdeljenih za nekaj 100 tisoč evrov hrane. Proizvajalci pa se za uveljavitev omenjenega ukrepa dogovarjajo neposredno s humanitarnimi organizacijami. Država pa jim izplača podporo za umik s trga, ki denimo znaša nekaj manj kot 17 evrov za 100 kilogramov hrane, proizvajalci pa so upravičeni tudi do logističnih in pakirnih stroškov pri brezplačni razdelitvi.

Največja kriza pri svinjskem mesu
Umik hrane s tržišča ni edini ukrep, ki ga izvaja kmetijsko ministrstvo, saj izvaja tudi krizno komuniciranje s slovenskimi potrošniki, kjer poudarjajo pomen iskanja lokalne hrane na lokalnem tržišču. Tretji ukrep pa je povečan nadzor na področjih, kjer bi se lahko dogajale spremembe porekla hrane, pri jabolkih in perutninskem mesu, v prihodnje pa bodo nadzirali tudi svinjsko meso.

"Največja kriza je pri svinjskem mesu. V evropskih državah je namreč precejšen višek svinjskega mesa, okoli štiri odstotke, kar je povzročilo izjemen padec cen, tudi med 30 in 40 odstotki," je opozoril Židan. Trgovci pa zato skušajo od kmetov posredno odkupovati proizvode po precej nižji ceni od proizvodne cene.

"To je družbeno neodgovorno dejanje," je poudaril Židan in opozoril, da so v nekaterih evropskih državah trgovci že začeli sklepati pogodbe s proizvajalci hrane, da v kriznih časih upoštevajo proizvodno ceno. Minister za kmetijstvo se na to temo želi sestati tudi s slovenskimi trgovci, da bi ravnali podobno družbeno odgovorno.