Slovenija je vino teran zavarovala na trgu EU-ja z zaščiteno označbo porekla, vendar Hrvaška to zaščito izpodbija in zahteva pravico do uporabe besede teran tudi pri označevanju svojega vina. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je prejšnji teden o tem v Bruslju pogovarjal z evropskim komisarjem za kmetijstvo in podeželje Philom Hoganom. Dogovorila sta se, da bo komisija proučila argumente Slovenije, ta pa ji bo v prihodnjih tednih posredovala dodatna pojasnila.

Strokovni vodja projekta zaščite terana Friderik Vodopivec tako kot drugi slovenski strokovnjaki in politiki vztraja, da se je zgodba z zaščito terana končala leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU. Hrvaška pa slovenski zaščiti terana ni nasprotovala takrat, ko bi lahko. "Danes zahtevamo, da spoštuje pravni red in vse, kar reče in napiše, od naše diplomacije pa, da bo upravičeno zaščito terana branila z vsemi pravnimi sredstvi," je dejal priznani enolog Vodopivec.

Teran je kulturna dediščina
Teran je slovenska kulturna dediščina, je poudaril sogovornik in opozoril, da predstavlja tudi pomemben vir prihodkov za več kot tisoč vinogradnikov in vinarjev. Na Krasu teran pridelujejo iz sorte refošk, Hrvaška pa vztraja, da svoj teran prideluje iz trte teran, vendar je Vodopivec spomnil na izsledke lanske študije več slovenskih in hrvaških znanstvenikov, da gre za genetsko isto sorto, ki na Krasu ob posebnih naravnih danostih in tehnikah pridelave daje vino teran.

Čeprav Hrvati nimajo strokovnih adutov, poskušajo zdaj politično doseči cilj, je dejal Vodopivec, ki ne razume, zakaj zdaj odpirajo to zgodbo. Prav tako se čudi ravnanju Evropske komisije. Prejšnji komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Ciolos je namreč dejal, da je zgodba glede zaščite terana končana in da je zaščita slovenska. Zato se Vodopivec sprašuje, ali je komisija resna institucija ali kameleon, ki spreminjajo barvo, kakor mu ustreza. Slovenske diplomate je zato pozval, naj bodo glasnejši in bolje pripravljeni na napad Hrvatov, "ki so nesramni". "Tujega nočemo, svojega ne damo. Ne smemo popustiti," je sklenil.

Slovenska vlada poudarja, da ima teran nacionalno zaščito že več desetletij, od vstopa Slovenije v EU pa ima tudi polno zaščito EU-ja kot vino, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk. Vlada je kmetijskemu ministrstvu zato sredi julija naložila, naj vztraja pri zaščiti terana brez kakršne koli izjeme glede uporabe zaščitenega imena za druge pridelovalce vina.

"Zaščita terana je tudi del kulturne dediščine in nacionalne identitete ter bistvenega ekonomskega pomena za Kras. Slovenija verjame v preglednost delovanja Evropske komisije in pričakuje spoštovanje obstoječega pravnega reda EU-ja," je zapisala vlada.