Kot je dejal premier, bo omogočeno lažje življenje ljudi, ki živijo ob progi, slovensko gospodarstvo pa bo postalo še bolj povezano.

Meni, da nadgradnja pomeni modernizacijo slovenskega železniškega omrežja, saj bo omogočila tudi odpravo ozkih grl, povečal se bo pretovor, hkrati pa se bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov.

"Prišli smo v fazo, ko lahko govorimo o preporodu železniškega omrežja. Posodabljanje železniške proge pomeni napredek in vlada bo spodbujala takšen napredek. V Sloveniji znamo graditi in si želimo modernizacije, da bomo lažje živeli," je dejal Cerar.

Dodal je tudi, da je bila proga med Celjem in Zidanim Mostom del Južne železnice, ki je povezovala zgodovinsko izredno pomembni mesti Dunaj in Trst. Gradnja odseka je bila zaradi razgibane doline težka naloga.

Celoten projekt naj bi bil končan leta 2020
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je dejal, da današnji začetek del ni zgolj naključje. "To je del načrta, saj gospodarstvo potrebuje posodobljeno železniško infrastrukturo. Vlada pa je že odobrila nakup novih potniških vlakov in 25 novih vlakovnih kompozicij," je povedal Gašperšič. Pojasnil je tudi, da ima Slovenija do konca te finančne perspektive za posodobitev železniškega omrežja na voljo milijardo evrov, iz EU-ja pa smo že pridobili 120 milijonov evrov.

Celotna ocenjena vrednost nadgradnje železniške proge znaša 282,4 milijona evrov, iz EU-ja pa bo sofinancirana v višini 90,6 milijona evrov. Po terminskem načrtu mora biti nadgradnja postaj Celje in Laško končana do aprila 2018, nadgradnja odseka Rimske Toplice-Laško in Laško-Celje bo predvidoma zaključena avgusta leta 2019, zaključek nadgradnje odseka Zidani Most-Rimske Toplice in postaje Rimske Toplice je predviden aprila leta 2020, izvedba protihrupnih ograj naj bi bila končana do avgusta leta 2020, do takrat pa je predvidena tudi gradnja dveh mostov čez Savinjo.

Proga Zidani Most-Celje je dolga 26,2 kilometra in je sestavni del glavne železniške proge Zidani Most-Šentilj-državna meja. Osnovni namen projekta je izboljšanje tehničnega stanja javne železniške infrastrukture, povečanje varnosti, skrajšali se bodo tudi vozni časi vlakov.

Prepustna zmogljivost proge se bo iz 328 vlakov na dan povečala na 354, prav tako bo izkoriščenost tovornih vlakov večja. Obstoječa proga danes predstavlja ozko grlo, po ureditvi pa bo omogočen nemoten železniški promet na celotnem koridorju.