Negotove razmere, motena oskrba, dražji energenti, vse višja inflacija in obrestne mere znižujejo povpraševanje tako v predelovalni dejavnosti kot v storitvenih dejavnostih. Poznavalci razmer ocenjujejo, da smo že v recesiji, ki med drugim prinaša tudi odpuščanja.

Zmanjšanje obsega naročil pomeni, da podjetja ne bodo proizvedla toliko, kolikor so načrtovala, zaradi tega bo manjši BDP, podjetja bodo prisiljena odpuščati.

Glede na vztrajno padanje kazalnika PMI pa lahko rečemo, da smo dejansko že v recesiji, pravi Uroš Zupančič iz Združenja nabavnikov Slovenije: "Imeti pet mesecev PMI pod vrednostjo 50, nakazuje na to, da se gospodarstvo ohlaja. Ta recesija je trenutno zavita v krinko inflacije in dviga plač, zato je ne vidimo jasno, kot bi jo videli sicer."

Začelo se je z ohlajanjem nemškega gospodarstva, k nam dogajanje v najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerici prihaja z enomesečnim zamikom. Na udaru bo najprej industrija: "Mislim, da avtomobilska, medtem ko države doživljajo velike padce na storitvah, kar očitno kaže, da so ljudje začeli gledati na svoj denar in se odpovedujejo tistim stvarem, ki niso najnujnejše."

Vrednost indeksa je bila nižja le v covidni krizi, tj. aprila 2020, ko je kazalnik padel na 24 točk, je pa zanimivo, da je trenutni trend njegovega gibanja veliko bolj negativen kot v času epidemije. To ni obetavno, dodaja Zupančič. Pritrjuje mu ekonomist Marko Pahor. Velikih razlogov za optimizem trenutno ni.

"Med bolj pesimističnimi ekonomisti smo si delili mnenje, da bo upad gospodarske dejavnosti na letni ravni v prihodnjem letu morda odstotek, dva. Če gledamo na to, kaj se trenutno dogaja s temi nabavnimi indeksi, je pa to lahko tudi slabše," meni Pahor.

Upad gospodarske dejavnosti je sicer globalen, a Pahor ne pričakuje, da bo dolgotrajen. Hitrost okrevanja bo odvisna od geopolitičnih razmer in monetarnih ter fiskalnih ukrepov za obvladovanje inflacije in spodbujanje gospodarstev. Posledice recesije pa bomo najverjetneje občutili vsi.