Leta 1953 v Ogulinu na Hrvaškem rojeni Zdenko Pavček je svojo poklicno pot začel v podjetju Avtoemona. Kmalu se je začel vzpenjati. Leta 1984, še v času socializma, je postal komercialni direktor špediterske družbe Vektor. Naslednje leto so ga imenovali za direktorja enega izmed delov družbe Vektor, v letu 1990 pa je postal direktor celotne družbe.

Pavček združi Viator in Vektor
Še večji uspeh je dosegel leta 1999, ko je prevzel mesto glavnega direktorja Viatorja, ki je bil takrat največje prevozniško podjetje v Sloveniji, in izpeljal proces združitve družb Viator in Vektor. Po pripojitvi Vektorja Viatorju 1. januarja 2000 je postal predsednik uprave današnje Skupine Viator & Vektor.

Pavčkovi načrti so postali še velikopoteznejši, saj je želel združiti slovenska logistična podjetja, zato se je v letih 2001-2002 odločil za nakupe oz. prevzeme drugih podjetij: TIB Transport Ilirska Bistrica, Transport Postojna, Alpetour špedicija in transport Škofja Loka, Avtoprevoz Tolmin in Integral Lendava. Prevzemov se je lotil tudi zunaj Slovenije, kjer pa ni bil popolnoma uspešen. Najbolj mu je spodletalo prav na rodnem Hrvaškem, kjer je ostal praznih rok pri prevzemih podjetij Čazmatrans Čakovec in TLM Transport Šibenik.

Pavčka zamikajo orožarski posli
Pavček pa svojih poslovnih načrtov ni želel uresničiti zgolj na področju prevozništva in logistike, ampak so ga začeli mikati tudi dobičkonosni orožarski posli. Leta 2003 je Pavčkov Viator & Vektor od države najprej kupil Sistemsko tehniko in kmalu zatem 29-odstotni delež Sistemske tehnike prodal avstrijskemu podjetju Steyr-Daimler-Puch.

Mnogi so v tej prodaji - zlasti v takratni desnosredinski opoziciji - videli koruptivno dejanje. Pavček je bil namreč član tedaj vladajočega LDS-a. Pojavila so se vprašanja, zakaj ni država Sistemske tehnike neposredno prodala Avstrijcem, s čimer je omogočila, da je svoj "lonček pristavil" tudi Pavček.

Pavčku pade v vodo posel z oklepniki
Vlada, ki jo je tedaj vodil Pavčkov strankarski kolega Anton Rop, pa Pavčku ni zgolj prodala Sistemske tehnike, ampak je prek ministrstva z obrambo s Sistemsko tehniko tudi podpisala pismo o nameri izdelave vojaških osemkolesnikov v vrednosti 250 milijonov evrov. Vendar se je dobičkonosni posel Pavčku izjalovil, saj se je moral njegov LDS po porazu na volitvah leta 2004 posloviti od oblasti, nova vlada pa se je odločila za javni razpis, na katerem je Sistemsko tehniko premagala finska Patria oz. domači Rotis.

Pavček se z izgubo posla ni sprijaznil. Nekdanji obrambni minister Karl Erjavec celo trdi, da ga je Pavček, ko je bil sprejet sklep o izbiri Patrie oz. Rotisa, na svojo željo obiskal in zahteval, naj prekliče sklep o izbiri, drugače bo imel "hude težave" in bo "šel skozi kalvarijo". Začela se je afera Patria.

"Tajkun Pavček" proti "ubogemu siromaku Wolfu"
Eden izmed odmevnih delov afere Patria je bil tudi spor med Pavčkom in poslovnežem Walterjem Wolf, ki je septembra 2008 v pogovoru za časnik Delo med drugim dejal: "Gospoda Pavčka pojem, prežvečim in izpljunem. Ko bom z njim končal, mu bo še žal, da se je rodil." Pavček je zoper Wolfa zaradi te izjave oktobra 2008 vložil tožbo in zahteval 1,7 milijona evrov odškodnine zaradi razžalitve.

Spor se je končal decembra lani, ko sta Wolf in Pavček sklenila sodno poravnavo. V njej so se dogovorili, da bo v časnikih Delo in Večer objavljeno Wolfovo opravičilo, Pavček pa bo umaknil tako zasebno kazensko tožbo kot civilno tožbo za plačilo odškodnine. "Seveda, gospodu Pavčku se bom opravičil. Kaj naj jaz, ubogi siromak, storim proti takšnemu tajkunu? Kje naj dobim 1,7 milijona evrov, da izplačam gospoda Pavčka, ki ga spoštujem in je zelo uspešen veliki tajkun," je po poravnavi dejal Wolf.

Pavček postane lastnik Viatorja & Vektorja
V času Janševe vlade pa Pavček ni bil zgolj eden izmed pomembnih mož v dogodkih, povezanih z izbiro osemkolesnikov, ampak je začel tudi udejanjati načrt menedžerskega prevzema Viatorja & Vektorja. Menedžerski prevzem je izvedel leta 2006 skupaj z drugimi vodstvenimi delavci podjetja. Po nekaterih izračunih naj bi bil Pavček 55-odstotni lastnik Skupine Viato r& Vektor.

Potem ko je postal lastnik Viatorja & Vektorja, se je Pavček leta 2007 zavihtel tudi na čelo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), vendar se je njegovo predsednikovanje neslavno končalo. Potem ko se je izvedelo, da podjetja Skupine Viator & Vektor ne plačujejo članarine GZS-ju, je julija lani odstopil. Že prej so Pavčka k odstopu pisno pozvali tudi v upravnem odboru Združenja kemijske industrije pri GZS-ju. Težave s plačevanjem naročnine so bile prvi javni znak, da se za videzom uspešnosti skrivajo hude poslovne težave.

Nekoč ugledni gospodarstveniki, zdaj tajkuni
Leta 2003, v času njegove največje moči, ko je imelo logistično podjetje v lasti 500 težkih tovornjakov, skupaj s kooperanti pa skoraj 1.000, je Pavček optimistično napovedal, da se za prihodnost Skupine Viator & Vektor ni treba bati. Pavček je - tako kot drugi levici naklonjeni menedžerji (Zoran Janković, Boško Šrot, Igor Bavčar, Ivan Zidar, Bine Kordež) - užival ugled v medijih in med strokovno javnostjo.

Leta 2003 je Pavčka GZS celo nagradil za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Nekaj let pozneje so nekoč hvaljeni menedžerji, ki so medtem postali tudi lastniki (pa mnogi medtem spet ostali brez prevzete lastnine), dobili oznako tajkunov.

Pretirano zadolževanje Viatorja & Vektorja
Navidezna Pavčkova uspešnost se je skrivala v pretiranem zadolževanju - Skupina Viator & Vektor bankam dolguje približno 140 (po nekaterih podatkih celo 200) milijonov evrov, zaradi česar mu te niso odobrile dodatnih osmih milijonov evrov posojila za obratna sredstva.

Slab finančni položaj podjetja je najbolj udaril po delavcih, katerih glavni organ v podjetju, svet delavcev, se je leta 2006 še strinjal z menedžerskim prevzemom. Zdaj morajo delavci, če si izposodimo domnevni Pavčkov izraz, zaradi zgrešenih poslovnih odločitev vodstva "skozi kalvarijo".

Ni denarja za plače delavcev
Neizplačevanje plač, neplačevanja prispevkov za pokojninsko in socialno blagajno (družba Viator & Vektor Logistika naj bi nekaterim zaposlenim celo odtegovala zneske za obročno odplačevanje posojil, a nato tega denarja ni nakazala bankam, ampak ga je porabila drugače) - težave, ki že nekaj mesecev pestijo delavce Viatorja & Vektorja.

Najprej je zmanjkalo za plače delavcev mariborskega podjetja TVM (Tovarna vozil Maribor), dela Skupine Viator & Vektor. Po nekaj mesecih trajajoči agoniji se je zgodba TVM-ja končala marca letos s stečajem. Vmes je Pavček delavcem TVM-ja januarja letos obljubljal, da bo podjetje rešilo sodelovanje z nekim arabskim partnerjem. Toda napovedane arabske "čudežne palčke" ni bilo od nikoder.

Delavci zahtevajo konec agonije
Maja letos je zaradi neizplačanih plač zavrelo tudi v Ljubljani, v družbah Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve, ki zaposlujeta okoli 600 delavcev. Zaradi neizplačanih plač so delavci že junija grozili s stavko, a so jo nato prestavili. Pred nekaj dnevi je Viator & Vektor Logistika domnevno samo začasno ukinila izvajanje logističnih in servisnih storitev, saj ne more več zagotavljati njihovega kakovostnega izvajanja, obenem pa je Skupina Viator & Vektor na prisilni dopust poslala 300 delavcev.

Delavci so se ta teden zato zbrali na sedežu Skupine Viator & Vektor, kjer so od vodstva zahtevali rešitev agonije, vodstvo podjetja s Pavčkom na čelu pa se je medtem pogajalo s predstavniki šestih bank upnic za finančno prestrukturiranje dolga. Zadnji sestanek je bil v četrtek, ko so banke upnice odgovorile, da banke trenutno ne podpirajo finančnega prestrukturiranja podjetja. To pomeni, da bo šel Viator & Vektor v stečaj.