V okviru spremljanja nadomestil za najpogosteje uporabljane plačilne storitve med lanskim in letošnjim januarjem je storitve lani podražila dobra polovica bank v Sloveniji, so ugotovili v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Lani je bilo 38 podražitev nadomestil za najpogosteje uporabljane plačilne storitve, predlani jih je bilo 21. Največje podražitve so lani zasledili pri plačilih s trajnim nalogom in pri direktnih bremenitvah. Predlani ni bilo pocenitev, lani se je zgodila ena, pri članarini za kreditno kartico.

Košarica storitev komitenta, ki z banko posluje na bančnem okencu, se je lani najbolj podražila pri Delavski hranilnici, vendar ta ostaja najcenejša banka. Pri tej je potrošnik, kot ga opredeljujejo v ZPS-ju, na letni ravni za košarico storitev odštel 62,14 evra.

Največ oziroma 243 evrov bi za enake storitve odštel pri Sberbank. "Če bi tipični potrošnik, ki z banko posluje na bančnem okencu, prenesel račun od najmanj k najbolj ugodni banki, bi na letni ravni prihranil 181 evrov," izpostavljajo v ZPS-ju.

Najdražje spletno poslovanje pri NLB-ju
Tudi pri poslovanju s spletno banko je za potrošnika po ugotovitvah ZPS-ja najugodnejša Delavska hranilnica, saj bi bilo treba pri njej letno odšteti 57,46 evra. Pri osmih od 14 bank bi potrošnik moral letno odšteti več kot 100 evrov, največ pri NLB-ju ali skoraj 127 evrov. Z zamenjavo banke bi tako tipični potrošnik na letni ravni prihranil 69,42 evra.

ZPS je v analizi upošteval, da tipičen potrošnik na mesec opravi šest plačil z univerzalnim plačilnim nalogom, trikrat na mesec dvigne gotovino na bankomatu druge banke in uporablja kartico z odloženim plačilom. Pri izračunih ZPS ni upošteval morebitnih popustov za nove komitente, paketnih popustov ter ugodnosti glede na tip prejemnika ali način plačila.