ZSSS: OECD je neoliberalna in nestrokovna organizacija

Oster odziv največjega sindikata na priporočila OECD-ja

V OECD-ju so se zapičili tudi v plače v javnem sektorju in v minimalno plačo.

Generalni sekretar OECD-ja Angel Gurría in dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (EF UL) Dušan Mramor sta v Parizu podpisala dva pomembna sporazuma. Prvi sporazum odpira vrata OECD-ja najboljšim rednim študentom EF-ja UL-ja z možnostjo tri do šestmesečnega študijskega obiska sedeža OECD-ja v Parizu, kjer bodo študentje pod mentorstvom strokovnjakov OECD-ja delali vnaprej določene naloge. Drugi sporazum, ki ga je OECD do zdaj prvič podpisal prav z EF-jem UL-ja pa omogoča izmenjavo strokovnjakov OECD-ja in profesorjev EF-ja UL-ja z namenom prenosa znanj in izkušenj obeh institucij na področju raziskovalnega dela ter analize in oblikovanja ustreznih ekonomskih politik. Foto: OECD

Izvršna sekretarka Lučka Böhm je o priporočilih OECD-ja glede pokojnin menila, da ne držijo vode. Foto: BoBo

Priporočila OECD-ja glede prožnejšega trga dela in ambicioznejše pokojninske reforme po mnenju največjega sindikata ne delujejo v dobrobit ljudi.

V OECD-ju so se zapičili tudi v plače v javnem sektorju in v minimalno plačo. Foto:

Dušan Mramor dekan EF generalni sekretar OECD Angel Gurría — Generalni sekretar OECD-ja Angel Gurría in dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (EF UL) Dušan Mramor sta v Parizu podpisala dva pomembna sporazuma. Prvi sporazum odpira vrata OECD-ja najboljšim rednim študentom EF-ja UL-ja z možnostjo tri do šestmesečnega študijskega obiska sedeža OECD-ja v Parizu, kjer bodo študentje pod mentorstvom strokovnjakov OECD-ja delali vnaprej določene naloge. Drugi sporazum, ki ga je OECD do zdaj prvič podpisal prav z EF-jem UL-ja pa omogoča izmenjavo strokovnjakov OECD-ja in profesorjev EF-ja UL-ja z namenom prenosa znanj in izkušenj obeh institucij na področju raziskovalnega dela ter analize in oblikovanja ustreznih ekonomskih politik. Foto: OECD

lučka bohm ZZZS — Izvršna sekretarka Lučka Böhm je o priporočilih OECD-ja glede pokojnin menila, da ne držijo vode. Foto: BoBo

V zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so se ostro odzvali na priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Sloveniji glede prožnejšega trga dela, ambicioznejše pokojninske reforme in izdatkov za plače. OECD-ju tako očitajo neoliberalizem in nestrokovnost.

Izvršni sekretar pri ZSSS-ju Andrej Zorko je menil, da priporočila OECD-ja, ki se nanašajo na spremembe delovne zakonodaje, predstavljajo nedopusten poskus vplivanja na sklepno fazo izjemno težkih pogajanj o reformi trga dela.

Zorko je bil zelo ogorčen zaradi ugotovitev OECD-ja, da je razlog za segmentacijo trga dela v Sloveniji obseg pravic delavcev in ga preseneča, da OECD kot vzrokov za razlike na trgu dela ne omenja velikega obsega prekernih del in dela na črno. Glede predloga, naj Slovenija skrajša odpovedne roke, pa je Zorko dejal, da v OECD-ju "očitno niso sposobni ugotoviti česa novega".

Zadnji predlog zakona o delovnih razmerjih namreč predvideva skrajšanje odpovednih rokov z zdajšnjih 120 na največ 60 dni, pri čemer pa se sindikati zaradi težav pri iskanju zaposlitve, ki jih imajo zlasti starejši, zavzemajo za največ 90 dni.

Zmotna priporočila glede pokojnin
V ZSSS-ju so bili kritični tudi do priporočil OECD-ja na področju pokojninskega zavarovanja. Izvršna sekretarka Lučka Böhm je menila, da ne "držijo vode". O priporočilu, da mora Slovenija sprejeti bolj ambiciozno reformo za dvig zakonske upokojitvene starosti, pa je povedala, da z januarjem uveljavljene spremembe bistveno dvigujejo to starost, in sicer zlasti tistim, ki jim ne bo uspelo zbrati 40 let pokojninske dobe. Dejanske upokojitvene starosti bodo tako po njenih besedah povsem primerljive s tistimi v državah EU-ja.

Böhmova je tudi zavrnila priporočilo, da se omeji dostop do predčasnega upokojevanja, ki ga je po njenih besedah lahko napisal le nekdo, ki ne ve, da v naši državi v zadnjih 13 letih tega pojava sploh ni bilo oz. da ga je uvedel šele nedavno sprejeti pokojninski zakon, in sicer z namenom dvigovanja starosti upokojevanja z ekonomskimi spodbudami v obliki malusov in bonusov.

Nesmiselno se ji zdi tudi priporočilo glede uvedbe višje finančne nagrade za prostovoljno odlaganje datuma upokojitve, saj da reforma v tem delu prinaša "presenetljive nagrade".

V povezavi s priporočilom, naj se v formuli za usklajevanje pokojnin da večjo težo inflaciji, pa je Böhmova spomnila, da je bil v ponedeljek sprejet sklep, da se pokojnine zvišajo le za 0,1 odstotka. Pri tem so upoštevali rast plač, če bi namreč inflacijo, bi bila uskladitev precej dražja.

Sporne tudi plače v javnem sektorju
V OECD-ju so se zapičili tudi v plače v javnem sektorju in v minimalno plačo. Tudi ta priporočila ne temeljijo na realnih podatkih, je prepričana izvršna sekretarka pri ZSSS-ju Andreja Poje.

Opozorila je, da so se povprečne mesečne bruto plače glede na podatke državnega statističnega urada lani realno znižale tako v javnem kot zasebnem sektorju, in sicer za 3,4 oz. za dva odstotka. To pomeni, da lahko letos kupujemo manj, je dodala in se vprašala, za koliko še lahko znižamo plače.

Glede predlagane omejitve rasti minimalne plače oz. njenega neusklajevanja z inflacijo pa je razložila, da imamo v Sloveniji zakon, po katerem se mora minimalna plača vsaj enkrat letno uskladiti z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Ob tem jo skrbi, ker minimalna plača v Sloveniji delavcu in njegovi družini kljub temu ne omogoča dostojnega življenja.

OECD je v letošnjem poročilu o strukturnih reformah za okrepitev gospodarske rasti v Sloveniji Going for Growth 2013 ugotovil, da je Slovenija z lanskim sprejemom pokojninske reforme pokazala nekaj več reformne dinamike, vendar pa je napredek na reformnem področju še vedno omejen, še posebej pri zmanjševanju državnega vpliva v gospodarstvu. OECD je tudi menil, da bi manjša zaščita redno zaposlenih pripomogla k zmanjšanju razlik in neenakopravnosti na trgu dela in s tem k večji vključenosti mlajše in nižje kvalificirane delovne sile. Zato priporočajo bolj prožno delovnopravno zakonodajo, s katero naj bi odpravili dualizem na trgu dela in pripomogli k večji produktivnosti. OECD tudi priporoča skrajšanje odpovednih rokov in zmanjšanje zakonskih ter administrativnih ovir pri individualnih odpuščanjih. Med drugim pa so tudi ocenili, da je zakonsko določena minimalna plača (ta je trenutno pri 783,66 evra bruto) v primerjavi s povprečno plačo glede na standarde OECD-ja visoka.

Priporočila OECD-ja vodijo v katastrofo
Na področju šolstva medtem OECD Sloveniji predlaga vpeljavo šolnin v kombinaciji s študentskimi posojili. Kot je poudaril izvršni sekretar pri ZSSS-ju Goran Lukić, organizacija očitno predlaga, da varčevanje v šolstvu, ki smo mu priča, na koncu plačajo študentje.

Izpolnitev priporočil OECD-ja bi po Lukićevih besedah vodila v nesprejemljiv ameriški sistem, po katerem bi študent na trg dela vstopil zadolžen in bi bil zato prisiljen sprejeti kakršno koli delo.

V ZSSS-ju so skladno s tem ocenili, da je politika OECD-ja neoliberalna in nestrokovna. Posvarili so, da imajo države, ki se je držijo, katastrofalne posledice. V Grčiji imajo namreč 26-, v Španiji pa 26,1-odstotno brezposelnost. Skladno s tem so OECD-ju pozvali, naj začne poslušati ljudi, in sicer državljane EU-ja, ne pa lastnikov kapitala.