Andrej Zorko (ZSSS) je že pred začetkom pogajanj opozoril, da se je na seznamu dopolnil znašel tudi amandma, ki se nanaša na področje sklepanja pogodb za določen čas, ki pa nima ničesar skupnega z edino rešitvijo, ki so jo socialni partnerji obravnavali v zadnjih štirih mesecih.

"Veriženje več delavcev na istem delovnem mestu"
Medtem ko predlog zakona o delovnih razmerjih (ZDR) predvideva, da delodajalec z delavcem za isto delovno mesto ne sme sklepati pogodbe za določen čas za več kot dve leti, pa dopolnilo dovoljuje, da na isto delovno mesto za določen čas zaposli drugega delavca. To pomeni, da bi lahko delodajalec na enem delovnem mestu "leta in leta veriži različne delavce", ki bi vsi bili zaposleni le za določen čas, je opozoril.

Zorko je prepričan, da gre le za povzemanje zdajšnjega sistema pogodb za določen čas, kar pomeni, da bi se število pogodb za določen čas še povečalo. Prav tako bi nastala večja segmentacija trga dela, kar bi izničilo enega glavnih ciljev reforme. Zorko namreč meni, da tudi povečanje prispevkov, ki jih bo moral plačevati delodajalec v primeru pogodb za določen čas, zanj ne bodo tako velik strošek, da bi jih od takšnega zaposlovanja odvrnil.

Po dolgih pogajanjih, so socialni partnerji le našli možen kompromis glede dopolnila o zaposlovanju za določen čas. Možna rešitev bi delodajalcem omogočila, da za isto delo za največ dve leti zaposlijo več ljudi, kar pa bi še vedno onemogočalo veriženje pogodb za določen čas. Po izteku dveh let zaposlitev za določen čas na tem delovnem mestu ne bi bila več mogoča. Dokončnega soglasja v zvezi s tem sicer še ni.

"Pozabili" na lažno samozaposlene
Sindikat opozarja ne še drug del segmentacije trga dela, t. i. problem "lažno samozaposlenih". To so delavci, ki so formalno samozaposleni, v resnici pa še vedno opravljajo delo pri istem delodajalcu, ki pa se po novem imenuje naročnik. Njihovo število se je se v zadnjih letih močno zvišalo, opozarja ZSSS. Na konkretne predloge sindikata se delodajalci niso odzvali, zato upajo, da jim bodo sledili vsaj predstavniki vlade. Posebej so razočarani nad Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, saj so gradbinci, ki so njeni člani, priznali, da so samostojni podjetniki pogosto postali prisilno, pri čemer so zaradi ponujanja storitev pod ceno pogosto končali v težavah. "Če delodajalci torej resno mislijo z bojem proti segmentaciji na trgu dela, naj ta pojav razumejo celovito, in ne ozko interesno," so pozvali v ZSSS-ju.

Delodajalci: Branimo eno od dveh edinih oblik prožnega zaposlovanja
Nezadovoljni pa so na pogajanja prišli tudi delodajalci, ki pravijo, da je iz v četrtek vloženih dopolnil jasno, da reforma ni prava reforma, ampak le skupek sprememb in popravkov. Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije je dejal, da so vprašanja plačanega odmora za malico in dodatka na delovno dobo zanje še vedno odprta.

Pogodbe za določen čas motijo tudi delodajalce, saj se jim zdi povišanje prispevkov težko sprejemljivo. Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, pa je dejal, da delodajalci morajo braniti eno od dveh tako rekoč edinih prožnih oblik dela, in poleg zaposlovanja za določen čas izpostavil še študentsko delo.

Smole je prepričan, da z večjo prožnostjo ne bo izgubil nihče, saj bo gospodarstvo tako bolj konkurenčno, kar bo vodilo do novih delovnih mest in zaposlovanja.

Časa zmanjkuje
Socialni partnerji so za pogajalsko mizo sicer še zadnjič pred sredino sejo matičnega parlamentarnega odbora. S pogajanji se mudi, saj lahko vlada in parlamentarne stranke dopolnila na že vložene amandmaje vlagajo le še do (ali na) seje matičnega odbora. Le tako bi lahko še spremenili dopolnilo, povezano s pogodbami za določen čas. Člene, ki do četrtka, ko je potekel rok za vložitev dopolnil, še niso bili dopolnjeni, pa lahko odpre le še matični odbor, medtem ko jih po drugem branju ne bo več mogoče spreminjati.

Vizjak: Odprtih še okoli 10 ključnih vprašanj
Minister za delo Andrej Vizjak je sicer že pretekli teden pojasnil, da je predlog novele zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ki je manj zahteven, tako rekoč usklajen, medtem ko je v predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR) odprtih še okoli 10 ključnih vprašanj.