Ministrstvo za delo je na področju poenostavitve sklepanja in prenehanja pogodb o zaposlitvi ter odprave administrativnih ovir pripravilo poenostavitve obveznosti delodajalca - pri odpuščanju so predvideni poenostavitev izvedbe zagovora, opustitev pisnega vabila na zagovor in opustitev obveznosti predhodnega pisnega obveščanja delodajalca o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Med ukrepi so tudi poenostavitev obrazložitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, poenostavitev vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, omejevanje možnosti zadržanja učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi negativnega mnenja predstavnikov delavcev ter uvajanje možnosti uporabe informacijske tehnologije pri obveščanju neizbranega kandidata, posameznega delavca, skupine ali vseh delavcev oz. sindikata.

Poleg tega opustitev obvestila delodajalca delavcu ob prenehanju delovnega razmerja o pravicah z naslova zavarovanja za primer brezposelnosti po novem ne bi več vplivala na veljavnost sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

Dodatni razlogi za izredno odpoved
V veljavo bi stopili tudi dodatni razlogi za izredno odpoved - in sicer kandidatova predložitev lažnih podatkov ali dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Delovno sodišče bi po ugotovljeni nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko o denarnem povračilu namesto o reintegraciji na delovno mesto odločilo tudi na predlog delodajalca, medtem ko lahko po zdaj veljavni zakonodaji le na predlog delavca. Odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila mogoča tudi v času trajanja poskusnega dela in ne le ob njegovem poteku.

V primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela je predvidena odpravnina, delavec pa bi po novem lahko pogodbo o zaposlitvi odpovedal tudi, ko mu delodajalec tri mesece zapored ne bi plačal prispevkov za socialno varnost.

Glede na predlagane spremembe se opuščajo tudi obveznosti letnega periodičnega poročanja agencij in enoletne omejitve za agencijske delavce. Predvidena je tudi 25-odstotna kvota za agencijsko delo pri uporabniku, ta pa bi bil tudi subsidiarno odgovoren za plačilo agencijskemu delavcu.

Skrajšanje odpovednih rokov
Na področju znižanja stroškov pri zaposlovanju za nedoločen čas so v reformi predvideni skrajšani odpovedni roki, pri čemer se najdaljši skrajšuje s 120 na 60 dni, povračilo nadomestila plače v času odpovednega roka, ko je delavec vključen v storitve zavoda za zaposlovanje, ter nižje odpravnine in omejitev upravičenosti do odpravnine pri upokojitvi.

S ciljem zmanjšati segmentacijo je ministrstvo ukrepe predlagalo tudi v povezavi s pogodbami za določen čas. Predvidelo je obvezno navedbo zakonskega razloga za sklenitev take pogodbe, preprečitev njihovega veriženja in uvedbo pravice do odpravnine ob izteku tovrstne zaposlitve.

Poleg tega bi bil po reformi delodajalec, ki bi delavca zaposlil za nedoločen čas, opravičen plačevanja prispevka za primer brezposelnosti, medtem ko bi znesek v primeru zaposlitve za določen čas predstavljal petkratnik običajnega prispevka.

Matere le z enoletnim posebnim varstvom pred odpovedjo
Ministrstvo predlaga tudi poenostavitev definicije kolektivnih presežkov in uvedbo možnosti oblikovanja lastnih meril v podjetjih za določanje presežnih delavcev. V predlogu je določena tudi višja starost, ki opredeljuje starejšega delavca, upravičenega do posebnega varstva pred odpovedjo, in sicer 58 let. Čas dojenja, ki upravičuje delavko do posebnega varstva pred odpovedjo, bi bil omejen samo do enega leta otrokove starosti, ukinilo pa naj bi se tudi soglasje za nočno delo žensk.

Stroški prevoza na delo naj bi se ob naknadni spremembi bivališča krili le, če bo tako dogovorjeno, dodatek na delovno dobo bi se lahko še naprej spreminjal v kolektivnih pogodbah, pri izrabi letnega dopusta pa bi prišlo do dosledne uveljavitve načela sorazmernosti glede na trajanje zaposlitve pri delodajalcu. Napovedana je tudi omejitev zagotavljanja odmora za dojenje.

Začasno opravljanja drugega ustreznega dela
Na področju povečanja notranje prožnosti ministrstvo predlaga možnost začasnega opravljanja drugega ustreznega dela pri delodajalcu. V postopku odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga malomarnosti medtem delodajalec po predlogu ne bo več dolžan preverjati, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji.

Predlagan je tudi institut začasnega čakanja na delo zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, ko ima delavec pravico do nižjega nadomestila plače - 80 odstotkov.

Pisni obračun plače kot verodostojna listina
Na področju večje varnosti zaposlenih je med ukrepi ureditev pisnega obračuna plače kot verodostojne listine, učinkovitejše varstvo pravic delavcev v primeru zlorab instituta spremembe delodajalca, ko gre za prenos dejavnosti in zaposlenih matičnih družb v t. i. slamnate družbe, in varstvo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu (solidarna odgovornost pretežnega lastnika).

Ukinitev obvezne prijave prostega delovnega mesta
Predvidene so še poenostavitve disciplinskega postopka, ukinitev obvezne prijave prostega delovnega mesta, uvedba začasnega in občasnega dela za upokojence, znižanje "pasti brezposelnosti" z nižjimi nadomestili in preprečitvijo veriženja, poenostavitev postopka izbora delodajalcev in izvajalcev aktivne politike zaposlovanja, poenostavitev pridobivanja podatkov za odmero denarnega nadomestila in vključevanje v javna dela pri istem izvajalcu.

Med novostmi je tudi ukrep, po katerem bi bili lahko zunanji izvajalci aktivne politike zaposlovanja tudi socialni partnerji.