Ministrstvo za delo je delodajalcem in sindikatom, ki sodelujejo v skupini za reformo trga dela, predstavilo več kompromisnih rešitev. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je po zavrnitvi predloga od delodajalcev, da bi lahko podjetja za določen čas zaposlila največ 15 odstotkov vseh zaposlenih, tokrat predstavil predlog, da bi se zaposlenemu za določen čas priznalo pravico do odpravnine, delodajalec pa bi moral zanj plačati tudi petkrat višji prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti.

Toda predlog ni naletel na pozitivne odzive. "To ni tisto, kar bi si mi želeli," je predlog po pogajanjih ocenil generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. Na vprašanje, ali so sploh pripravljeni privoliti v kakršno koli omejevanje zaposlovanja za določen čas, je odgovoril, da bo to odvisno od dogovora glede rahljanja postopkov odpuščanja zaposlenih za nedoločen čas.

Če bo pri odpuščanju zaposlenih za nedoločen čas iz poslovnih razlogov narejen pomemben korak naprej, tako da bo za delodajalca administrativno manj zahtevno in finančno manj obremenilno, bo veljal manjši interes za sklepanje delovnih razmerij za določen čas, pa je poudarila izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Čerin.

Navdušenja ni tudi na sindikalni strani
Prav tako niso navdušeni v sindikatih. Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek je sicer menil, da gre za korak v pravo smer, a da to ne pomeni, da bodo privolili v spremembe pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas "kar tako počez".

Med kompromisnimi predlogi je bila predstavljena rešitev glede spremembe dodatka na delovno dobo, ki pa ni bil všeč delodajalcem, sindikati pa so ga celo ostro zavrnili.

Spremembe pri odpovednih rokih
Po besedah pogajalcev so spremenjene tudi rešitve, vezane na odpravnine in odpovedne roke, vendar ne bistveno. Pri odpravninah tako še vedno ostaja diverzificiran predlog za različna obdobja in se nekoliko spreminjajo le leta, pri odpovednih rokih pa ostaja zgornja meja 60 dni, a se spreminja odpovedni rok, ko odpoved poda delavec, in sicer na 30 dni.

Vizjak je prisluhnil tudi predlogu ZSSS-ja, da plačilna lista postane izvršilni naslov. Gre za ukrep, ki bi lahko znižal število delovnih sporov in stroške na sodiščih ter delavcem omogočil, da hitreje in ceneje pridejo do poplačila svojih terjatev.

Socialni partnerji tako niso zaprli nobenega izmed omenjenih vprašanj. Kot kaže, se bo letos sešla le še posebna delovna skupina, pogajanja pa bodo nadaljevali v novem letu. Vendar gre pričakovati, da bo minister Vizjak začel člene zapirati že v prvih dneh novega leta, saj si želi, da bi bila reforma trga dela na plenarni seji DZ-ja zadnji teden januarja.