Opozicijo moti tudi, da reforme niso usklajene s socialnimi partnerji, opozarjajo pa tudi, da bo pokojninska reforma "delovala" le sedem let, torej do leta 2020. Alenka Bratušek (PS) je dodala, da bi bila Pahorjeva, torej padla reforma, vzdržna 14 let, in SDS-u poočitala, da je to reformo sam pomagal zrušiti.

Le sedem kratkih let?
Andrej Vizjak, minister za delo, družino in socialne zadeve, je dejal, da je Pahorjeva reforma padla, ker ni upoštevala predlogov sindikatov, o le sedemletni "vzdržnosti" pa dejal, da gre za najmanjšo mogočo vzdržnost in da ni nujno, da ne bi pokojninska blagajna vzdržala dlje.

Poslanca opozicije Janka Vebra (SD) motijo osebni informativni izračuni, ki so po njegovem mnenju zadnji korak pred uvedbo osebnih računov, ki pomenijo konec pokojninske solidarnosti. Tudi Veber je opozoril, da DZ ne bi smel sprejemati zakona, ki ni usklajen s socialnimi partnerji, kar mu je Vizjak vrnil s trditvijo, da je prav Pahorjeva vlada ne le obravnavala, ampak tudi sprejela neusklajen zakon.

Iz opozicijskih vrst so prišle tudi podpore pokojninski reformi. Matjaž Han (SD) je tako dejal, da reformo podpira in da ima vlada srečo, da ima pred seboj verodostojnega partnerja, ki se zaveda nujnosti reform.

Poslanci so razčiščevali tudi vprašanje, ali je vlada k pripravi reforme povabila opozicijo ali ne, saj je opozicija vladi očitala, da ne upošteva njenih predlogov.

Ali je predlog pokojninske reforme primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo poslanci odločili v četrtek, so se pa seznanili tudi s predlogom novele zakona o urejanju trga dela.

Reforma trga dela - spodbuda, da bi brezposelni čim prej poprijeli za delo
Ta bo po zagotovilih trg dela "naredila" bolj fleksibilen, reforma pa je po besedah ministra Vizjaka "namenjena delodajalcem, da jih opogumi pri zaposlovanju", brezposelnim, da jih opogumi, da bodo čim prej poprijeli za delo, in debirokratizaciji nekaterih postopkov.

Večjo fleksibilnost naj bi trgu dela prinesla možnost, da bi lahko brezposelni in hkrati starejši od 50 let ter upokojenci opravljali začasna in občasna dela, in možnost, da se lahko delavec na zavod za zaposlovanje prijavi že v času, ko teče odpovedni rok, je pojasnila državna sekretarka na MDDSZ-ju Patricija Čular. Brezposelni se bodo z reformo tudi izognili "pasti brezposelnosti na področju denarnih nadomestil", kar po besedah Čularjeve pomeni, da bodo ta nižja. Debirokratizacija postopkov pa bo med drugim vidna tako, da podjetjem ne bo več treba prostih delovnih mest objavljati na zavodu za zaposlovanje, razen če gre za javni sektor.

Opozicija predlogu očita predvsem posege na področje socialne varnosti, Majda Potrata (SD) pa tudi meni, da je omejevanje možnosti opravljanja občasnega dela le na brezposelne, stare nad 50 let, diskriminatorna. Do te določbe so zadržani tudi v Državljanski listi, kjer opozarjajo, da številni zaposleni delajo tudi popoldne in med konci tedna, kar pomeni, da je priložnost za pobiranje davkov in prispevkov s tem izgubljena.

SLS se ne strinja z zniževanjem denarnih nadomestil, ki bi morala biti vsaj na začetku brezposelnosti nespremenjena, strmo pa bi se lahko znižala čez določeno obdobje brezposelnosti. V DeSUS-u imajo svoje predloge. Občasno ali začasno naj bi smeli delati le upokojenci, saj tudi delavci, starejši od 50 let, potrebujejo redno zaposlitev.

SDS in NSi sta napovedala podporo predlogu zakona.

Pobuda za izredno sejo prišla iz SDS-a
Izredna seja o reformah je bila sklicana na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom iz SDS-a. Poslanci so zahtevali s klic izredne seje, na kateri bi obravnavali zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakon o delovnih razmerjih, novelo zakona o urejanju trga dela, novelo zakona o dohodnini, zakon o davku na finančne storitve ter novelo zakona o davku na dodano vrednost.

Poslanci so začeli s pokojninsko reformo. Vizjak je pred razpravo dejal, da je sprejetje nujno, če želimo zagotoviti redno izplačevanje pokojnin in njihovo dostojno višino.
"Pokojninska reforma je že prestala prvi krog usklajevanj," je dejal minister. "Zdaj odprta vprašanja intenzivno zapiramo. Na ministrstvu pripravljamo nov kompromisni predlog in ga nameravamo v sredo že predstaviti socialnim partnerjem," je dejal Vizjak.
Vizjak je dejal, da so odprte še tri točke, in sicer prehodna obdobja, zlasti za ženske, poklicne pokojnine in dodatni predlogi za spodbude za delo po 40 letih pokojninske dobe brez dokupa. "Sem sorazmerno zadovoljen z napredkom pogajanj, saj smo veliko že uskladili," je dejal minister Vizjak, ki je optimistično dejal, da naj bi "do končnega dogovora prišli do konca tega meseca". Vizjak je še dejal, da bodo danes prvič slišali tudi opozicijo. "Rad bi jo prej, a se niso odzvali na našo pobudo," je dejal.

Pred obravnavo še enkrat o razlogih za pokojninsko reformo
Letno za pokojnine namenimo 4 milijarde evrov, prihodki v pokojninsko blagajno iz naslova prispevkov pa znašajo 2,5 milijarde, je dejal Vizjak in dodal, da se razlika krije iz državnega proračuna.

Ob tem se število upokojencev povečuje, število zaposlenih pa zmanjšuje, je opozoril Vizjak. Po sprejemu pokojninske reforme, meni Vizjak, bo po izteku vseh prehodnih obdobij, ki so predvidena do leta 2019, sicer v povprečju treba delati 2 leti dlje, a bodo pokojnine višje za 8 odstotkov. Vizjak je izpostavil še uvedbo informativnih osebnih računov, iz katerih bi bilo razvidno, ali se za posameznika plačujejo prispevki in v kakšni višini.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju izenačuje upokojitvene pogoje za moške in ženske, je poudaril Vizjak, in jih "spušča na raven, ki je bila glede na referendumu lani padlo pokojninsko reformo še sprejemljiva za socialne partnerje". Reforma po Vizjakovih besedah ustavlja tudi nadaljnje padanje pokojnin.

Vizjak zadovoljen tudi s pogajanji o reformi trga dela
Vizjak je zadovoljen tudi s pogajanji o reformi trga dela, čeprav potekajo počasneje. "Zelo sem zadovoljen s potekom pogajanj. So takšna, da čutim, da si vsi želijo neke končne rešitve. Nikogar ni, ki bi zavlačeval ali onemogočal relativno hiter dogovor v danem časovnem okviru," je dejal. Počasnejše napredovanje pripisuje odpiranjem vprašanj, ki jih vladna stran ni nameravala načeti, pri čemer je izpostavil dodatke k plači in dodatek na delovno dobo. Kot je dejal, novih predlogov, kot je tudi ukinitev plačanega odmora za malico, brez soglasja sindikatov ne namerava upoštevati.

Možnost odstopa od reforme trga dela
Socialni partnerji so se dogovorili, da se lahko v zakonodajo vnese tudi kakšno novo rešitev, če se bodo glede nje strinjali vsi partnerji. Če bodo socialni partnerji skupaj ocenili, da reforma ni zadostna, je vlada od nje pripravljena odstopiti, je dejal Vizjak.

Odprta vprašanja tudi pri reformi delovnopravne zakonodaje
Kot je dejal Vizjak, bodo iskali rešitve, ki bi nadomestila predlagane kvote pri zaposlovanju za določen čas, do katerih so delodajalci izjemno kritični. Odprta vprašanja vključujejo še elemente notranje prožnosti, denimo prerazporejanja delavca v podjetju, in elemente zunanje prožnosti. Še vedno namreč ni rešeno vprašanje tako imenovane varne prožnosti, ki se tiče odpovednih rokov, odpravnin in nadomestil za brezposelnost.

Odprto je tudi vprašanje začasnih in občasnih del za starejše od 50 let, čemur sindikati močno nasprotujejo. Vizjak je dejal, da sindikati ne nasprotujejo začasnim in občasnim delom za upokojence, zato bo morala vlada sprejeti odločitev, ali bo šla naprej le s tem predlogom ali bo vztrajala pri svoji prvotni rešitvi.

Obravnava zakonodaje bo v DZ decembra, je napovedal Vizjak in dejal, da dela vse, da bi jim reformo uspelo uveljaviti s 1. januarjem.

Sobotne proteste Vizjak razume kot pogajalsko taktiko sindikatov in kot del širšega evropskega projekta, saj so za sredo napovedani protesti po vsej Evropi. A pritiske vidi Vizjak tudi pri delodajalcih, konkretno v grožnji, da so v primeru, da bo reforma trga dela prinesla le lepotne popravke, pripravljeni v tujino poslati kritično sporočilo.

Pogajanja da, a hitro
Kljub obravnavi v DZ-ju je vlada napovedala, da bodo pogajanja o reformnih predlogih potekala vse do sprejema zakonov, saj še niso usklajeni s socialnimi partnerji, si pa vlada želi, da bi začeli zakoni veljati z začetkom prihodnjega leta.

Socialni partnerji pričakujejo, da bodo pogajanja izpeljana do konca. Delovna zakonodaja je bila tradicionalno vedno predmet socialnega dialoga, v končni fazi pa je bila vedno usklajena, je spomnil generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek. "Pričakujemo, da bo besedilo sprejete zakonodaje usklajeno tudi s sindikati," je dejal.

Izredno sejo o reformah pa je generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole medtem pospremil z besedami, da sta premier Janez Janša in minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjakobljubila, da se bodo socialni partnerji pogajali do konca meseca in da bodo v parlamentarnem postopku sprejete vse rešitve, dogovorjene med njimi.