Pličanič je ob koncu svojega kratkotrajnega ministrskega mandata razkril, da je njegov odstop med podporniki zelo odmeval. "Dobil sem zelo veliko razočaranih pisem," je povedal Pličanič, ki "z vso energijo" še naprej ostaja v politiki. Upa, da bodo zastavljene reforme v pravosodju (kjer je stanje "skrb vzbujajoče") in javni upravi njegov naslednik nadaljeval. Za nadomestilo ministrske plače ne bo zaprosil.

Kot vršilec dolžnosti se bo udeležil tudi četrtkove redne seje vlade. Računa pa, da bo premier Janez Janša za nadaljevanje poslov imenoval ali sebe ali kakšnega od obstoječih ministrov. Državni sekretar odhaja skupaj s Pličaničem, čeprav ta meni, da bi bil sekretarjev morebitni obstoj na položaju dobra rešitev.
Pličanič se 1. februarja vrača na delovno mesto profesorja na ljubljanski pravni fakulteti. Če bodo predčasne volitve, je zelo verjetno, da se bo znova potegoval za položaj poslanca. Znotraj DL-ja, je poudaril odhajajoči minister.

Nujnost odstopa s funkcije
Pojasnil je, zakaj se je skupaj z Državljansko listo odločil za izstop iz vlade in koalicije. V urejenih, demokratičnih država se mora politik, javni funkcionar umakniti s funkcije, če mu drugi javni organ, ki ima primerne pristojnosti, postavi pod vprašaj zakonitost njegovega ravnanja, je dejal.
Hkrati pa v taistih urejenih, demokratičnih državah mora imeti politik možnost ustreznega pravnega varstva, če misli, da so ugotovitve organa (v tem primeru KPK-ja) napačne ali pa če je prišlo do kršitev postopka.

"Zakon o KPK-ju je slab"
Od objave za Janšo in Zorana Jankovića (PS) obremenjujočega poročila KPK-ja se je tudi v strokovni javnosti oblikovalo "nesporno soglasje", da je zakon, ki ureja delo KPK-ja, slab, je zatrdil. Eno izmed ključnih vprašanj po njegovem mnenju ostaja pravno varstvo obravnavanca na komisiji. Pozval je k čimprejšnjim spremembam zakonodaje, da ta ne bo več dopuščala kakršnih koli dvomov o delu komisije.

Nujno je tudi potrebno, da se "vsi pristojni organi, recimo DURS" čim prej lotijo ugotovitev komisije za oba najbolj izpostavljena obravnavanca (Jankovića in Janšo) in jih brez sence dvoma čim prej potrdijo ali zavrnejo. "Pomembno je, da se zadeve razščistijo. V eni ali v drugi smeri," je izjavil. "Da imamo takšno komisijo, je v redu. Ni pa v redu, da niso jasno urejeni njen položaj, njene pristojnosti, položaj in pravno varstvo obravnavanih," je dodal.
Pličanič: Stanje v sodstvu skrb vzbujajoče
Smernice so povsem drugačne, kot jih je razlagalo sodstvo, je začel predstavitev svojega dela v preteklem mandatu. Po njegovem so statistični podatki zgovorni sami po sebi, predvsem pri odpravljanju sodnih zaostankov. Čas reševanja zadev tako na prvi stopnji kot na preostalih ter pri izrednih pravnih sredstvih se ves čas podaljšuje, je zatrdil. Pri svojih stikih s predstavniki sodne srenje je Pičanič opazil "popolno odsotnost avtorefleksije in samokritičnosti". Pličanič rešitve med drugim vidi v povečani avtonomiji predsednikov sodišč, postopkovnih rešitvah za krajšanje postopkov, pa tudi pri sodnih alternativah - mediaciji in arbitraži.
Posebej je ponosen na reformo stečajne zakonodaje, ki jo je pripravljalo njegovo ministrstvo. Ta je med gospodarstveniki požela samo odobravanje in veliko pričakovanje, je zatrdil.
Kdo se bo pogovarjal s stavkajočimi?
Pličanič je vodil pogajanja s stavkajočimi sindikati javnega sektorja. Sicer osebno ne ve, kdo ga bo na pogajanjih nadomestil, je pa "napol v šali" namignil, da bi to lahko bil minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. "Svojo sposobnost za pogajanja je že dokazal," je pokomentiral Pličanič.
V javnem sektorju želi ciljne usmerjenosti
Stanje v javnem sektorju, kakršnega je prevzel, je opisal z besedami: "Javni sektor v celoti je neracionalen, kakovost javnih storitev je prenizka." Med njegove nedokončane načrte spada uvedba ciljega vodenja v javnem sektorju. To pomeni, da so cilji jasno določeni, prav tako so jasno določeni kriteriji ocenjevanja uspešnosti doseganja teh cilje. Ter posledničnih denarnih (ne)nagrad. Pličanič je po lastnih besedah tak način delovanja že uvedel v ožji del javnega sektorja - državno upravo.
Državna "koruptivna" informatika
Kot eno področij, kjer v javnem sektorju velja velik "sum korupcijskega tveganja", kot se je izrazil Pličanič, je področje informacijskih sistemov. Ocenil je, da je z lastnim delom to področje izrazito pocenil, predvsem pa del ne dobivajo več nujno "vedno ista imena".
"Ne zavedajo se resnosti stanja"
Pličanič je na koncu dejal, da se marsikdo v Sloveniji ne zaveda resnosti stanja, a da so hujši tisti, ki se resnosti zavedajo, pa ne storijo nič. Kritika leti na sindikate, a ne izključno nanje, je dodal. "Enim gre izključno za ohranitev privilegijev, na katere so že vsa leta navajeni."
Njegov obeti za prihodnost? Še naprej bo deloval v politiki in si prizadeval za učinkovito javno upravo in pravosodje. Poseben poudarek je dal na državljanski udeležbi pri sprejemanju zakonodaje, pri čemer pa je do zdaj po lastnih besedah - vedno naletel na gluha ušesa.