Kako hitro se menja razpoloženje na Wall Streetu oziroma na borzi NASDAQ, kjer je bil pribitek v zadnjem tednu več kot štiriodstoten! V aprilu so delnice že kar vidno izgubljale, prejšnji petek je bil za velika tehnološka podjetja še posebej slab, saj je Nvidia brez kakšne novice, ki bi opravičevala tak scenarij, strmoglavila za deset odstotkov. Sklepali bi lahko, da vlagatelji preprosto nimajo več želje po tveganih naložbah, ki jih "krasijo" visoka vrednotenja, a ta teden smo se spet vrnili v tirnice, po katerih se trg (pod taktirko delnic iz družine Veličastnih sedem) premika že več kot leto dni. Sprva je – v sredo – Meta (Facebook), čeprav je njen dobiček porasel za kar 117 odstotkov, resda poskrbela za hladno prho, a sledile so rekordne številke Microsofta in Alphabeta.

Milijardna vlaganja v umetno inteligenco
Meta seveda ni poslovala slabo, prav nasprotno. Prihodki so v prvem četrtletju s 36,4 milijarde dolarjev (+27 odstotkov glede na isto lansko obdobje) malce presegli pričakovanja, prav tako čisti dobiček, ki je dosegel 12,4 milijarde dolarjev (4,71 dolarja na delnico). V čem je potem težava? Zakaj so delnice v sredo v zunajborznem trgovanju, takoj po objavi rezultatov, padle kar za 15 odstotkov? Vlagatelje je Mark Zuckerberg razočaral z napovedjo, da bo v tem četrtletju prihodkov od 36,5 do 39,0 milijarde dolarjev, kar je manj od pričakovanj. Poleg tega Zuckerberg opozarja, da bodo zaradi naložb v umetno inteligenco stroški letos močno porasli in da bo podjetje lahko šele čez nekaj let monetiziralo vse novosti, povezane z UI-jem. Vlagatelje prosi za razumevanje in za potrpljenje.

Microsoft še naprej navdušuje
V četrtek sta rezultate objavila Microsoft in Googlovo starševsko podjetje Alphabet. Microsoft, ki se mu zelo obrestuje investicija v OpenAI (ta je lastnik ChatGPT-ja), je med začetkom januarja in koncem marca čisti dobiček v letni primerjavi povišal za 20 odstotkov, na 21,9 milijarde dolarjev, prihodki pa so narasli za 17 odstotkov, na 61,9 milijarde dolarjev. Divizija računalništva v oblaku, kjer umetna inteligenca posebej prihaja do izraza, še naprej dosega izjemne rezultate, v zadnjih petih letih je njegova letna rast dobička iz poslovanja skoraj 50-odstotna. Ob takšnih rezultatih ni čudno, da so Microsoftova vrednotenja vse višja, razmerje med prihodki podjetja in ceno delnice (kazalnik P/S) je zdaj že več kot dvakrat višje kot pred desetletjem.

Alphabet prvič naznanil dividendo; kdaj se bo bik upehal?
Googlova matična družba Alphabet je v prvem četrtletju s 23,7 milijarde dolarjev dobička in 80,5 milijarde dolarjev prihodkov prav tako presegla pričakovanja analitikov Wall Streeta, podjetje bo prvič v zgodovini tudi izplačalo dividendo. Od velikih tehnoloških podjetij bosta v prihodnjem tednu rezultate objavila Amazon (torek) in Apple (četrtek), na Nvidio (v zadnjem tednu 12-odstotna rast delnic, s čimer so skoraj v celoti izbrisane izgube iz tedna prej) pa bo treba počakati do 22. maja. Pri Bank of Americi so zapisali, da bodo tehnološki velikani celoten trg v višave poganjali, dokler ne bodo realne obrestne mere v območju med 2,5 in 3,0 odstotka. Trenutno je realna donosnost 10-letne ameriške obveznice 2,28 odstotka, tako da ima bik še nekaj prostora, preden bi se lahko zgodila razprodaja tehnološkega sektorja, pravijo pri Bank of Americi.

Potreben bi bil visok padec, da pridemo do povprečnih vrednotenj
Eden od dokazov za precenjenost delnic v indeksu S & P 500 je obrnjen kazalnik P/E med ceno in dobičkom, torej E/P, ki kaže dobičkovno donosnost (earnings yields) in ga, izraženega v odstotkih, lahko primerjamo z realno donosnostjo državnih obveznic. Razlika (yield gap) kaže, kakšno nagrado vlagatelji pričakujejo, če držijo tvegane delnice namesto varnih državnih obveznic. Trenutna razlika znaša vsega dve odstotni točki, povprečje pa je pri približno štirih odstotnih točkah. Da bi bi bile delnice S & P-ja spet pri povprečnih vrednostih, bi se morale (pri trenutnih donosnostih obveznic) poceniti za skoraj 30 odstotkov. Da bi bila razlika tako visoka kot v letih po finančni krizi (blizu osem odstotnih točk), pa bi se morale delnice z zdajšnjih ravni spustiti celo za več kot polovico nižje.

Na vidiku stagflacija
Takšen scenarij se zdi precej neverjeten, razen če ne "udari" kakšna izjemno slaba novica ali če se gospodarske razmere nenadoma izrazito poslabšajo. Zadnji podatki niso najbolj ohrabrujoči. Realni BDP je v prvem četrtletju na letni ravni porasel le za 1,6 odstotka, kar je manj od pričakovanj (2,4). V zadnjem lanskem četrtletju je bila realna rast BDP-ja še 3,4-odstotna. Na drugi strani se krepi inflacija, kar vliva strah pred stagflacijo. V prvem četrtletju je bil jedrni indeks cen izdatkov za osebno porabo (PCE), kar za Fed predstavlja zelo pomemben podatek pri odločanju o tem, kdaj bo začel zniževati obresti, s 3,7 odstotka višji od napovedi (3,4). Inflacijska pričakovanja so se zvišala tudi med prebivalstvom, je pokazala anketa Univerze v Michiganu.