Iz vrst stroke je slišati, da je zaradi okoliščin uskladitev minimalne plače zgolj z lansko rastjo cen življenjskih potrebščin razmeroma modra politična odločitev. Minimalna plača bo višja za skoraj pet odstotkov, z inflacijo se bodo uskladile tudi pokojnine, ob tem je pričakovati še izredno uskladitev pokojnin.
Pritiskov za zvišanje drugih plač pa ni pričakovati zgolj zaradi višje minimalne plače in višjih pokojnin, ampak tudi zaradi zvišanja življenjskih stroškov in zato, ker je razlika med minimalno in povprečno plačo vedno manjša. "Ti pritiski gotovo bodo, predvsem zdaj v predvolilnem času. Gotovo ni osnovna higiena, da imajo zdravniki in medicinske sestre enake plače, hkrati pa priznavamo, da imajo oboji prenizke plače," je za Radio Slovenija dejal profesor na ekonomski fakulteti Marko Jaklič.
Že nekaj let opažamo, da imajo prejemniki minimalnih plač, ki so upravičeni še do socialnih transferjev, primerljiv ali celo boljši socialni status kot tisti, ki imajo plačo le nekoliko višjo, kot je minimalna, ugotavlja direktorica Inštituta za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc. "Z vidika družbene pravičnosti bi seveda pričakovali, da bodo pritiski tudi z drugih strani na zvišanje plač," je dejala.
Razlog za nizke plače je slabo upravljanje gospodarstva oziroma celotne družbe. Nikakor nam ne uspe preiti v družbo znanja, naš razvoj temelji na posnemanju drugih, medtem ko kreativni mladi odhajajo. "Kar nekaj mojih nekdanjih študentov se je v zadnjem času preselilo na Dunaj, pa ne toliko zaradi boljše službe, ampak ker so stanovanjske razmere veliko boljše urejene. Me je kar malo strah, ker ti mladi so prihodnost, oni so tisti, ki bi morali ustvarjati dodano vrednost, biti povabljeni zraven, pa se zdi, kot da jih nočemo," je stanje komentiral Marko Jaklič. Veliko slabost našega gospodarstva predstavlja stagnacija dodane vrednosti v zadnjem desetletju in tudi zaradi tega so plače pri nas v primerjavi s severnimi sosedami nižje.
Cigler Kralj: Pri minimalni plači sem iskal kompromis
Sindikalna stran je medtem ocenila, da bo zvišanje nezadostno in da bi morala rast minimalne plače odražati tudi druge pogoje, od gospodarske rasti, realne rasti plač do padca brezposelnosti in zlasti podražitev, s katerimi se spopadamo v zadnjem času. Sindikalni predlog je bil povečanje na 1133,35 evra ali za 10,65 odstotka. Podobne kritike so prišle iz strank SD in Levica.
V odzivu na kritike so z ministrstva za delo sporočili, da je minister Janez Cigler Kralj pri pripravi predloga o uskladitvi letošnje minimalne plače le z inflacijo iskal kompromis, ki bi zadovoljil vse socialne partnerje. Kot so navedli na ministrstvu, je Cigler Kralj pri določitvi višine minimalne plače v letošnjem letu upošteval tako razmere pri zaposlovanju kakor na splošno v družbi; negotovost, ki jo na trgu dela in v gospodarstvu povzroča koronavirus; pa tudi razmeroma ugodne makroekonomske napovedi v prihodnjih letih.
Na ministrstvu so pri tem nanizali ocenjene učinke sprememb višine splošne davčne olajšave po letih v neto znesku. Prejemnikom minimalne plače bi letos ostalo 160 evrov, prihodnje leto 320 evrov, leta 2024 480 evrov, leta 2025 pa 640 evrov. "Višje plače si zaslužijo vsi, ki delajo, zato pozivam k čimprejšnjemu sprejetju predlagane dohodninske zakonodaje. Tudi ta je korak naprej pri blaženju posledic epidemije, ki je bila za marsikoga hud udarec," je dejal Cigler Kralj.
Na ministrstvu pa so izpostavili še, da ima v EU-ju med 21 državami z zakonsko določeno minimalno plačo to plačo višjo kot Slovenija le sedem držav in da jo je Cigler Kralj lani zvišal z 940,58 evra na 1024,24 evra bruto.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje