Upniki so večinoma prijavili tudi ločitvene pravice na vrednostnih papirjih in nepremičninah ter izločitveno pravico. Terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico, je za skoraj 98 milijonov evrov, za skoraj toliko pa je bilo prijavljenih še nezavarovanih navadnih terjatev. Pogojnih terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico je bilo prijavljenih za 128 milijonov evrov, za dodatnih 80 milijonov evrov pa je bilo prijavljenih še pogojnih nezavarovanih terjatev, je razvidno iz dokumenta, objavljenega na spletni strani Ajpesa.

Največ terjatev je prijavil NLB, ki je tudi zahteval stečaj Zvona Dva, za 73 milijonov evrov, ki jih je stečajna upraviteljica, z izjemo manjšega pogojno priznanega dela, priznala v celoti. Abanka Vipa je prijavila za 58, Gorenjska banka za 35, Banka Celje in NKBM pa vsak za 22 milijonov evrov terjatev. Prav tako že propadlo cerkveno Gospodarstvo Rast je prijavilo za dobrih 13 milijonov evrov terjatev.

Stres: Najbolj tvegana je bila naložba v T-2
O usodi Zvonov Ena in Dva je v pogovoru za Reporter spregovoril tudi nekdanji mariborski, zdaj pa ljubljanski nadškof Anton Stres. Zatrdil je, da mu je celo nekdanji finančni minister večkrat dejal, da je bil Zvon Ena eden izmed najstabilnejših finančnih holdingov v Sloveniji. "Njegove naložbe so bile dobre, zato so banke tudi odobrile posojila. Menim, da je bila, kot sem že poudaril, predvsem preveč tvegana naložba v lastno optično omrežje," je izpostavil.

Stres je dejal, da je še nekaj dni pred stečajem obstajalo upanje, da bodo banke privolile v prisilno poravnavo Zvona Ena, vendar je NLB vztrajal pri stečaju. "Še poprej je bila menda banka Rothschild pripravljena na dokapitalizacijo, vendar se nikakor ni mogla uskladiti z bankami, prvenstveno z NLB, ki očitno ni pristajala na nobeno drugo rešitev kot na stečaj," je dodal Stres in poudaril, da noče reči, da je bilo od škofije vse v redu in da so krive le gospodarska kriza in banke, saj bi bilo to izgovarjanje in sprenevedanje. Po drugi strani pa nikakor ne more privoliti v to, da odgovornost nosi samo škofija, vsi drugi dejavniki in okoliščine pa so povsem nedolžni, je zatrdil.

Če bi bile banke bolj pripravljene sodelovati pri reševanju ....
"Nekateri menijo, da bi tudi v tem primeru banke dobile več, če bi bile pripravljene sodelovati pri reševanju Zvona Ena. Tresk bi bil manjši in upniki bi bili mogoče celo poplačani. Za vse, ki jim je Cerkev trn v peti, je to krasna priložnost. Smo tepeni, zadnjo plat smo res sami nastavili, res pa je tudi to, da se to s pridom izkorišča. Naložili nam jih bodo več, kot si zaslužimo," je še izpostavil Stres.

Nadškof je v pogovoru še zatrdil, da so številke, ki se omenjajo v javnosti o skupni zadolžitvi Mariborske nadškofije, previsoke: "Po mojem vedenju znašajo med 300 in 400 milijoni, in ne med 800 milijoni in milijardo evrov."