Nedavna raziskava Eurobarometra, ki vključuje odgovore dobrih 28 tisoč Evropejcev, starih nad 15 let, je pokazala, da med Evropejci narašča zaskrbljenost glede terorizma. Leta 2013 je terorizem kot izziv za Unijo navedlo 11 odstotkov vprašanih (Sloveniji 3-je odstotki). Ta odstotek se je septembra leta 2015 dvignil na 26 odstotkov za celotno EU (oziroma na 18 v Sloveniji).

V mednarodni skupnosti še vedno ni enotnega pogleda na opredelitev terorizma, še bolj kompleksen je pojem "radikalizacija". Protiteroristični ukrepi v Evropski uniji ostajajo v domeni nacionalne politike, je pa evropska politika že leta 1976 sprejela prvo platformo na tem področju – imenovano TREVI. Nadaljnji koraki so bili vzpostavitev Schengenskega sistema leta 1985, ki je med državami članicami odstranil notranje meje in ustanovitev Eurpola z Maastrichtsko pogodbo leta 1992. Prvi resnejši protiteroristični ukrepi so bili sprejeti po 11. septembru 2001 - leta 2004 je bila vzpostavljena funkcija koordinatorja EU za boj proti terorizmu, prva vseobsegajoča strategija pa je bila sprejeta leta 2005 in sicer z resolucijo proti-terorističnih ukrepov. Strategija se osredotoča na štiri glavne stebre: prevent – protect – pursue – respond ali preprečevanje – zaščita – pregon – odziv. V okviru strategije je v vseh stebrih upoštevan pomen sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi institucijami.

Kljub temu, da je EU naredila nekaj pomembnih korakov na področju boja proti terorizmu pa se ji očita predvsem pomanjkanje skupnega okvirja za nove ukrepe in slabo koordinacijo za vzpostavitev institucionalnega okvirja.

Evropski politiki so se v luči vedno pogostejših terorističnih napadov odločili močno zaostriti tudi zakonodajo na področju posedovanja strelnega orožja. Tako novi predlog predvideva prepoved lastništva nekaterih vrst orožja, ki so bila do sedaj legalna, zaostrene bodo tudi možnosti nakupa delov strelnega orožja prek spleta, boljša sledljivost orožja, strožji pa bodo tudi pogoji za onesposobljena orožja zbiralcev.

Sicer pa je v Evropski uniji tako na legalnem, kot tudi na črnem trgu ogromno kosov orožja. Politika predlaga tudi nekatera nova pooblastila za policijo in obveščevalne službe, ki bi skrbeli za razbijanje organiziranih mrež nelegalnih trgovcev z orožjem. A velike trgovke z legalnim orožjem so tudi države članice evropske unije same. Zadnje dostopno poročilo pravi, da je bil njihov promet z orožjem vreden skoraj 37 milijard evrov zato tudi v tem delu politike uspeva mnogo lobijev.

Kako urediti evropsko politiko glede lastništva in trgovine z orožjem ter kako čim bolj omejiti s tem povezan kriminal? V zadnji oddaji drugega kroga projekta Gymnasium.eu bomo z dijaki Gimnazije Želimlje in dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina govorili tudi o ideji skupne evropske vojske, krepitvi vojaškega sodelovanja med članicami, povečanju vlaganj v obrambo ter o ponovni uvedbi služenja vojaškega roka. Sodelujoča evropska poslanca bosta Tanja Fajon in Milan Zver.