Energetska neodvisnost in obrat k zeleni energiji sta visoko na listi prioritet razvoja Evropske unije. Evropa se sooča z učinki podnebnih sprememb, drago nafto iz potencialno nenaklonjenih držav ter z neprestano grožnjo "plinskega spora" med Rusijo in njenimi sosedami, zato sta povečanje energetske učinkovitosti in koordinacija na evropski ravni pomembnejša kot kadarkoli doslej.

Leta 2030 bo morala EU 90 odstotkov svojih potreb po nafti in 80 odstotkov potreb po zemeljskem plinu pokriti z uvozom. Največ dobav pride iz nestabilnih predelov sveta, kot je Bližnji vzhod. Napetosti na različnih delih sveta so pokazale, kako zelo ranljiva je Evropa v svetu, kjer bo energija vedno bolj pogosto uporabljena kot orožje.

Okoli 70 odstotkov nafte, ki se porabi v EU, predstavlja poraba v prometu in polovico te količine porabijo osebni avtomobili. Prav tu se je v zadnjih letih učinkovitost zelo izboljšala, saj so se avtomobilski proizvajalci prostovoljno obvezali, da zmanjšajo porabo vozil. Ker pa se bodo samo število avtomobilov, njihova moč in uporaba tudi povečali, bo ta učinek verjetno izničen, zato bo treba razmisliti o dodatnih ukrepih, kot je na primer davek na gorivo. V zadnjem času pa se, predvsem v Nemčiji, govori o prehodu na uporabo izključno električnih vozil.

Jasno je, da bo v prihodnosti energija iz obnovljivih virov vedno bolj pomembna. Trenutno se v EU proizvaja tri četrtine vse svetovne vetrne energije. Vendar je treba na tem področju storiti še veliko več. Cilji, ki si jih je Unija postavila do leta 2030 stremijo k do 30 odstotnemu povečanju energetske učinkovitosti, 40 odstotnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, pri čemer naj bi bilo 27 odstotkov energije v EU pridobljene iz obnovljivih virov.

Ne smemo pozabiti tudi na zemeljski plin. Oskrba z njim je težja kot na primer pri nafti, saj plin potuje po plinovodih. Ti so velik infrastrukturni in finančni zalogaj, Evropa pa nima povezane mreže, s katero bi bila dobava plina nemotena po vsem območju, tudi ko bi prišlo do zamrznitve dostave iz ene smeri. Projekti južni tok, balkansko plinsko središče in terminal Žavlje so projekti, ki težijo k temu, a veliki energetski projekti s seboj prinašajo tudi okoljevarstvena in druga tveganja. Kaj je s terminalom Žavlje, ki bi stal le kilometer od morske meje med Italijo in Slovenijo v Jadranskem zalivu?

O vsem tem se bomo z mladimi zamejci v Trstu pogovarjali v drugi netekmovalni oddaji Gymnasium.eu. Naši sogovorniki pa bodo dijaki iz Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna in Državnega tehničnega zavoda Žige Zoisa.

Oddaja ne bo tekmovalna, zato po njej na mobilni aplikaciji ne bo glasovanja. Bo pa po oddaji potekala spletna debata, ki bo tako kot vsak teden prinesla nagrajenca, ta pa se bo na koncu projekta potegoval za Iphone 7. Vabljeni torej, da o temi svoje mnenje poveste tudi dijaki iz Slovenije!