Pogovor je tekel o političnih vidikih uvedbe evra, pomembnosti proslave za Slovenijo in Evropo in tudi o njegovem področju, saj je kot komisar zadolžen za raziskave in razvoj, investicije v ta sektor pa v Sloveniji po podatkih Eurostata upadajo. Povprašali smo ga tudi o njegovi vrnitvi v slovensko politiko.

O ekonomskem vidiku evra se veliko govori. Kaj pa je po vašem mnenju političen vidik sprejema skupne valute in zakaj menite, da tudi javnost v večini evro dojema le ekonomsko?

Če bi malo pogledala nazaj, ko je Slovenija stopila v EU, so Slovenci to jemali kot normalen korak. Tega torej niso jemali kot neko posebno zgodbo, kot nekaj kar bi bilo izjemnega, čeprav so se zavedali pomembnosti tega dejanja in dogodka. Jaz mislim, da je podobno tudi tokrat, ko smo vstopili evroobmočje. Javnost zaradi tega gleda na sprejem na tak način, kot ste omenili. Vsi bomo prej kot politični pomen čutili praktičen pomen sprejema skupne valute, pričakovati, da bi vsi čutili tudi to politično noto, pa mislim da je malo optimistično. Vseeno pa je politični pomen za nekatere pomemben in če samo pogledamo, kdo je vse prisoten na slovesnosti ob prevzemu evru, vam bo jasno, kolikšno težo ima dogodek in kolikšno težo ima vstop.

Z ljudmi na ulici, s katerimi sem se pogovarjal, dogodek, ki ga je pripravila vlada, ne jemljejo kot nekaj velikega oziroma celo menijo, da je celo zapravljanje denarja. Zakaj je ta proslava tako pomembna?

Razložil sem že na začetku, kako ljudje verjetno vidijo in doživljajo to. Ta dogodek je pomemben, ker je del slovenske evropske poti in ker je del evropske poti kot take. Pomemben je za nas Slovence, saj je najprej vstop v EU, nato vstop v evroobmočje in kmalu še vstop v schengensko območje dokaz, da smo v preteklosti dobro in konsistentno delali in nič kar se nam dogaja ni pravzaprav slučajno. Tisti, ki tako misli, se pač moti. To je plod dobrega konstruktivnega dela vse od osamosvojitve naprej. To pa je pomemben političen dogodek tudi za Evropsko unijo kot celoto. Konec koncev smo 13. članica v evroobmočju, danes imamo v povezavi 27 članic, kar pomeni, da je manj kot polovica članic tudi članic območja skupne valute. Zato je tudi za Evropo pomembno, da se ta širitev zgodi in da se dogaja, saj to pomeni, da je evroobmočje živo, da raste naprej in da se evro krepi.

Ciper in Malta sta pred prevzemom evra. Kaj pa države, v katerih je situacija precej slabša. Spomnimo samo na Madžarsko, Latvijo, Romunijo in Bolgarijo?

Vendarle gre najprej in predvsem za izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev. Države, ki ste jih omenili, ne izpolnjujejo teh kriterijev in ker ne izpolnjujejo kriterijev tudi niso člani evroobmočja in tudi še kakšno leto ne bodo. Očitno je, da je zmerna, konsistentna politika na makroekonomskem področju nujna in mora biti usklajena s strukturnimi spremembami. S tovrstnim načinom dela se najdlje pride in dolgoročno doseže najboljše rezultate.

Še vprašanje neposredno iz vašega področja. Po številkah Eurostata (evropskega statističnega urada) delež, ki ga Slovenija namenja raziskavam in razvoju pada. Kako to komentirate?

Dve stvari sta. Glede številk, za katere sem slišal, da so lahko začasne in se zastavlja vprašanje ali so prave, je pravi naslov vsekakor Eurostat in na naši strani ni pravi naslov za to naša država, ampak statistični urad. To so stvari, ki se morajo strokovno in metodološko razčistiti. Kar se tiče pa nalog, ki so pred Slovenijo, pa se te niso prav nič spremenile. Sporočilo je še vedno isto in še vedno jasno. Slovenija mora tako kot cela Evropa mora narediti zasuk proti temu, da se znanje postavi v ospredje in da se mu posveti zadosti pozornosti.

Načrtujete povratek v slovensko politiko?

Kot sem zadnje čase že nekajkrat povedal, imam mandat evropskega komisarja do novembra 2009.

Mitja Kandare