Sveta noč je nekaj posebnega za vsakogar. Nekateri si jo želite, drugi pred njo bežite.

Bog se je res rodil pred 2.000 leti. Od tedaj pa je eden od nas. Takrat je povabil angel pastirje na betlehemskih poljanah, da gredo pogledat novorojenega Odrešenika. Kralj Herod je ostal ob pričakovanju rojstva Odrešenika zaprt v svojih razkošnih dvoranah, samozadosten, ujet v strah pred novim kraljem. Pastirji z obrobja pa so sledili zvezdi, ki jim je v sveti noči sijala močneje.

Koliko lučk osvetljuje v teh decembrskih dneh naša mesta. Katera pa sije močneje? Številne nas slepijo z bliščem. Nimamo časa, hitimo pod stresom, nakupujemo darila. Množice v središčih naših mest mi pravijo, da zelo hrepenimo po luči, ki bi napolnila našo praznino. Ali je nocoj polnost časa?

"Polnost nastopi, ko je noč dovolj temna in želja po luči dovolj močna," pravi v božičnem voščilu ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. "Ljudje potrebujemo zagotovilo, da noč ni končna usoda človeštva!" "Božična skrivnost daje ljudem pogum," zatrjuje v poslanici tudi evangeličanski škof Geza Filo.

Dogodek učlovečenja Boga se je tako dotaknil svetega Frančiška iz Assisija, da je leta 1223 v votlini nad vasjo Greccio v Rietski dolini pripravil žive jaslice. Želel je, da bi ljudje doumeli, kako Bog ljubi človeka. Ganil jih je, saj so doživeli, kako v temno noč življenja prihaja Luč, ki s toplino objema njihovo srce. Prepričana sem, da so o tem doživetju pripovedovali drugim, pa tudi, da so Frančiškovi bratje širili to izkustvo prek italijanskih meja, tudi do naših. Prvi Frančiškovi bratje so prišli k nam že v drugi polovici 13. stoletja. Veliko pozneje, leta 1644, so šele postavili jezuiti v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani jaslice s poldrugi meter visokimi figurami. Papež Inocenc XII. Je šele v 17. stoletju določil datum Jezusovega rojstnega dne, ki ga obhajamo v zadnjih decembrskih dneh leta. Prve jaslice pa so naredili jezuiti leta 1560 na Portugalskem. Šele na začetku 19. stoletja so jih pri nas začele postavljati bogate meščanske družine tudi po domovih. A gotovo se žive jaslice najbolj dotaknejo človeka in prav to lahko v teh svetih dneh doživimo po številnih krajih v Sloveniji, ko nam želijo približati božično skrivnost.

Bog se je rodil v Betlehemu, v majhnem mestecu v Judeji, ki pa je bilo rojstno mesto kralja Davida. O tem pripoveduje in napoveduje prerok Mihej in tudi že v 8. stoletju pred našim štetjem prerok Izaija, da se bo Odrešenik imenoval Emanuel, kar pomeni Bog z nami.

V nocojšnji sveti noči in na sveti božični dan smo mi tisti dobri angeli, ki nosimo veselo oznanilo, luč nasmeha, toplega objema in prijazne besede. Ko najlepši dar, ki ga premoremo v sebi, podarimo drugemu. Naj bo obrat sonca v sveti noči tudi obrat v našem srcu, svetloba, ki jo bomo sprejeli, da jo bomo imeli v sebi. To je čudež svete noči, zato nihče ni miren. To so vedeli naši predniki nekdaj. Uglašeni z naravo in duhom so se uglasili v sebi in med seboj.

Bog se ne vsiljuje, zato se je rodil kot novorojen otrok. Čaka nas tam, kjer ga ne pričakujemo, v samosti, v bolečini odnosov, v zapuščenosti. Prihaja zaljubljen v človeka, v naš hlev, da bi postal hiša Kruha, Betlehem. Nocojšnja noč je sveta, ker je božje obličje na obrazih tistih, s katerimi živimo in se srečujemo, podoba Otroka ali Križanega. Koliko pa smo mi Človek, ki s toplim srcem v svetem dnevu objame in se čudi lepoti Ljubezni? V jaslih je ogledalo … Miru Vam želim!