Volilna pisarna demokratske stranke v kralju Madison v neodločeni zvezdni državi Wisconsin. Foto: Jernej Štromajer
Volilna pisarna demokratske stranke v kralju Madison v neodločeni zvezdni državi Wisconsin. Foto: Jernej Štromajer
Nagovor kandidata v Madisonu
Nagovor demokratskega kandidata za senatorja Russa Feingolda na predvolilnem zborovanju demokratov. Foto: Jernej Štromajer
Skupinski odhod na volišče
Organiziran odhod demokratov na predčasno glasovanje na čelu s senatorko Tammy Baldwin. Foto: Jernej Štromajer
Jernej Štromajer, politolog
Jernej Štromajer, politolog in Fulbrightov štipendist na univerzi Wisconsin-Madison, član "mreže mladih akademikov progresivnega evropskega think-tanka FEPS". Foto: Osebni arhiv

V ameriški politiki velja, da večina volivcev začne resno spremljati predsedniško kampanjo šele po prazniku dela (angleško Labor day), ki so ga v ZDA praznovali v začetku septembra. Od takrat pa do volilnega torka v začetku novembra sta obe kampanji v polnem zagonu. Prvo predsedniško debato konec septembra bi tako lahko označili kot konec prvega polčasa finala predsedniške tekme, drugo v začetku oktobra kot začetek zadnjega poglavja predvolilne tekme, tretjo, zadnjo debato pa kot začetek šprinta do cilja. Poleg javnih nastopov in televizijskih soočenj kandidata sedaj ogromno časa preživita pred medijskimi žarometi in na raznih medijskih dogodkih ter terenskih obiskih.

Pozornost in denar usmerjen v neodločene države
Glavna bitka med kandidatoma obeh največjih strank se odvija v neodločnih državah (angleško swing states), kot je na primer Wisconsin. To so države, za katere ni mogoče vnaprej predvideti, za katerega predsedniškega kandidata se bodo odločile. Tudi kampanji letošnjih kandidatov, Hillary Clinton in Donalda Trumpa, tem državam namenjata največ pozornosti kakor tudi največ finančnih sredstev.

Med najpomembnejšimi aktivnostmi terenske kampanje (ground game) obeh kandidatov sta kampanja od vrat do vrat (canvassing) in telefoniranje potencialnim volivcem (phonebanking). V terenskih pisarnah demokratske in republikanske stranke širom po ZDA tako prostovoljci in plačani aktivisti na osnovi različnih podatkovnih zbirk dnevno telefonirajo volivkam in volivcem ter jih prepričujejo, naj podprejo kandidate posamezne stranke (novembra namreč potekajo tudi številne druge volilne tekme). Hkrati so pogosto na terenu in od vrat do vrat zbirajo različne podatke o (ne)podpori kandidatov in drugih volilnih načrtih.

Demokrati imeli trikrat več volilnih pisarn kot republikanci
Konec avgusta sta imela po podatkih PBS (Public Broadcasting Service) Hillary Clinton in demokratska stranka v 15 ključnih zveznih državah odprtih 291 volilnih pisarn, kar je kar trikrat več od 88 volilnih pisarn Donalda Trumpa in republikanske stranke. Trump in republikanci sicer še vedno odpirajo volilne pisarne, vendar ne bodo dosegli števila volilnih pisarn in obsega dejavnosti, ki jih na terenu izvajajo demokrati. In prav večja dejavnosti na terenu lahko na koncu prevesi tehnico v prid Hillary Clinton.

Primer volilne pisarne je tudi v kraju Madison v zvezni državi Wisconsin, ki velja za neodločeno državo. V tem štabu Hillary Clinton in demokratske stranke stalna ekipa plačanih političnih operativcev dnevno skrbi, da delo poteka nemoteno. Dva izmed njih tako sploh nista iz Wisconsina, ampak sta se kampanji Hillary Clinton pridružila že v času demokratskih strankarskih volitev, sedaj pa koordinirata delovanje volilne pisarne v Madisonu, glavnem mestu Wisconsina. Del stalne ekipe je tudi študentka bližnje univerze, ki si je ta semester vzela prosto, da skrbi za aktivacijo študentov na univerzi in za njih pripravlja različne dogodke ter jih poskuša prepričati, naj se pridružijo kampanji kot prostovoljci.

Temeljno načelo: od vrat do vrat
Prostovoljci imajo različne možnosti, da se pridružijo kampanji: od kampanje od vrat do vrat vse do udeleževanja različnih predvolilnih dogodkov. Hkrati imajo vsak dan že od začetka septembra možnost, da kličejo volivce ter jim po predhodno pripravljenem scenariju postavijo nekaj vprašanj o volilnih načrtih in opravijo pogovor z njimi, njihove odgovore pa vnesejo na vnaprej pripravljen obrazec.

Zelo podobni izbiri vprašanj sledijo tudi aktivisti na terenu v kampanji, ki poteka od vrat do vrat in prav tako služi zbiranju podatkov. Vsi zbrani podatki so nato vneseni v posebno volilno bazo, prostovoljci in aktivisti pa jih uporabijo v nadaljnjih delih kampanje, na primer v okviru aktivnosti get out the vote. Ta del kampanje se bo odvijal na dan volitev, ko bodo aktivisti preverjali, ali so volivci že oddali svoj glas, po potrebi pa jim zagotovili tudi prevoz do volišča.

Krajevna pisarna prav tako skrbi za registracijo volivcev (v ZDA se morajo volivci pred volitvami registrirati, da lahko glasujejo). Tako aktivisti po telefonu in na terenu opozarjajo potencialne volivce, naj se pravočasno registrirajo, ter jim istočasno pomagajo izpolnjevati obrazce za registracijo.

Kar 40 dni predčasnih volitev
Vse od 26. septembra do 4. novembra (volilni dan v ZDA je letos 8. november) v Madisonu poteka tudi predčasno glasovanje. Na to so aktivisti demokratske stranke iz Wisconsina na prvi dan predčasnega glasovanja posebej opozorili z dogodkom pred sedežem zvezne države, kjer je Russ Feingold, demokratski kandidat za senatorja, pozval ljudi, naj se čim prej odpravijo na volišča in naj ne čakajo na zadnji dan. Nato so se prisotni na čelu s Tammy Baldwin, aktualno demokratsko senatorko, odpravili na bližnje volišče in oddali svoj glas za Hillary Clinton in druge demokratske kandidate.

Volilna kampanja v ZDA velja za strogo načrtovano in profesionalno. To dokazujejo številne vnaprej načrtovane aktivnosti in intenzivno delo za vsak glas ter za naše razmere nepredstavljivo visoke vsote denarja, ki jih za volilno kampanjo porabijo kandidati. Če pod vsem skupaj potegnemo črto in dogajanje primerjamo s slovenskim, lahko hitro ugotovimo, da je volilna kampanja v takšni obliki, ki bi trajala toliko časa, za slovenske razmere že kar nepredstavljiva, saj pri nas dva meseca pred volitvami stranka, ki zmaga na volitvah, pogosto sploh še ne obstaja.

Kako poteka telefonski pogovor med prostovoljci in potencialnimi volivci v štabu Hillary Clinton
V volilnem štabu Hillary Clinton se prostovoljec potencialnemu volivcu najprej predstavi in nato poskuša prebiti led s prijaznimi vprašanji o njegovem počutju. Potem se pogovor preusmeri na politiko in prihajajoče volitve. Prostovoljec na podlagi zapisanih ključnih točk volivcu razloži, zakaj naj novembra podpre Hillary Clinton in preostale kandidate demokratske stranke, hkrati pa ga opozori na potencialno nevarnost zmage republikancev.
Sogovorniku tako predstavi jasne argumente, na podlagi katerih naj bi bila izbira kandidata, ki mu bo namenil svoj glas, preprosta. Lahko glasuje za Donalda Trumpa, čigar retorika je sovražna in razdiralna, temperament pa neprimeren za bodočega predsednika. Njegova potencialna zmaga na volitvah je nevarna za ekonomijo in varnost države ter grožnja napredku. Po drugi strani pa lahko glasuje za Hillary Clinton, katere volilni slogan je Skupaj močnejši (angl. Stronger together). Demokratska predsedniška kandidatka obljublja, da si bo prizadevala za izboljšanje ekonomskega stanja v ZDA, da bo delovala za vse, predvsem za delovne družine, in sodelovala z ameriškimi zavezniki, da bodo ZDA varna država. Njen cilj je doseganje dobrih rezultatov in izboljšanje življenjskih razmer za delovne državljane. Pri doseganju zastavljenega bo sodelovala tako z republikanci kot z demokrati.
Sledi nabor vprašanj o (ne)podpori demokratskim kandidatom. Prostovoljec svojega sogovornika najprej vpraša, ali bo na novembrskih predsedniških volitvah podprl Hillary Clinton. Odgovor na vnaprej pripravljenem obrazcu označi na lestvici, ki zajema možnosti od zagotovljenega glasu za kandidatko demokratske stranke do glasu za njega republikanskega tekmeca. Enako vprašanje postavi tudi glede podpore kandidatom stranke za ameriški kongres in glede volitev na ravni zvezne države.
Po vprašanjih, vezanih na volilno izbiro, sledita še dve drugi zadevi. V Wisconsinu so letos namreč sprejeli zakonodajo, ki od volivcev zahteva, da na volišče prinesejo osebni dokument. Telefonist sogovornika na to opozori in mu po potrebi razloži, kje in kako lahko pridobi osebni dokument. Pogovor se zaključi z vprašanjem, ali bi bil sogovornik kot podpornik demokratske stranke tudi sam pripravljen sodelovati pri kampanji kot prostovoljec. Če v to privoli, sledi še dogovarjanje o načinu sodelovanja; v nasprotnem primeru se prostovoljec volivcu zahvali in ga še zadnjič pozove, naj se novembra odpravi na volišče in glasuje za demokratske kandidate.
Če sogovornik na drugi strani takoj jasno izrazi stališče, da bo svoj glas namenil republikanskim kandidatom, se mu prostovoljec zahvali za sodelovanje, konča pogovor in pokliče naslednjega potencialnega volivca. Štab Hillary Clinton prostovoljcem in strankarskim aktivistom omogoča, da telefonirajo iz volilnih pisarn, kjer imajo na voljo telefone, lahko pa preko posebne spletne strani dostopajo do telefonskih številk in obrazcev ter v skladu s pripravljenim načrtom telefonirajo celo od doma.

Iz ZDA