Vsaj za dva ključna igralca tekme, ki bo odločala o tem, ali bo Angela Merkel Nemčiji in na neki način tudi Evropi vladala še štiri leta ali pa bodo Nemci po Gerhardu Schröderju ustoličili naslednjega socialdemokratskega kanclerja Peera Steinbrücka.

Naskok Krščansko demokratske unije je za zdaj še vedno precejšen, a bitka za sebe bi utegnilo postati sklepanje koalicij po volitvah. Ob sedanjih razmerjih moči pa bi se na koncu oba protagonista in vsaj v naslednjih mesecih zagrizena nasprotnika, lahko celo znašla v novi veliki koaliciji. Sedeti za isto mizo znata. Navsezadnje je Angela Merkel že vodila veliko koalicijo s socialdemokrati in dokazala, da tudi največji nasprotniki lahko govorijo skupen jezik, četudi pogosto po mučnih pogajanjih in najmanjših kompromisih. Njen finančni minister pa je bil takrat prav Peer Steinbrück. In zdelo se je, da se kljub vsem razlikam ujameta dobro.

Angela s skoraj diktatorsko podporo, Peer z rekordnim aplavzom
CDU in SPD sta nekaj adrenalina, predvolilnega dopinga med svoje člane spustila na kongresih, socialdemokrati pretekli konec tedna, konservativci teden prej. Vprašanje je bilo le, kateri stranki bo uspelo pustiti vtis o večji enotnosti, za opazovalce sta odločilni dve stvari: podpora delegatov in aplavz, ki ga po izvolitvi dobi predsednik stranke. Angela Merkel je zbrala neverjetno, skoraj diktatorsko podporo, saj je zanjo glasovalo 98 odstotkov od okoli 1000 delegatov. Rekla je, da je ganjena in marsikomu se je zdelo, da se to prvič v njeni kanclerki karieri celo malce vidi. CDU pač je (samo) Angela Merkel. Dolžina aplavza je prekosila vse, ki so ji bili namenjeni od leta 2000, ko je prevzela vodenje te stranke. Sedem minut 45 sekund. Izbira Peera Steinbrücka sicer za vse socialdemokrate ni bila tako samoumevna, a ga je na koncu vendarle podprlo 93,5 odstotka delegatov. So pa zato socialdemokrati uprizorili aplavz, ki je še najbolj spominjal na ploskajoče orgije v Nemški demokratični republiki, na Kitajskem ali v Severni Koreji. 11 minut! Kot dodajajo najbolj cinični opazovalci - v slogu: kdor močno ploska, mu je toplo, četudi brez kurjave.

Socialdemokrati v preteklosti, kanclerka v pravljičnem svetu
Predvolilni boj bo brez dvoma pester. Kanclerka socialdemokratom očita, da bodo s svojimi zahtevami po dodatnih davkih za najbogatejše na koncu zadušili srednji sloj, da živijo v preteklosti in še danes razmišljajo, ali je bil reformni program, ki je pozneje odnesel Gerharda Schröderja, a Nemčijo izjemno okrepil, pravilen. Izzivalec pa je svojo nekdanjo šefico obtožil, da je izgubila stik z realnostjo, še posebej, ko svojo vlado opisuje kot najboljšo po združitvi. Steinbrück pravi, da je to nekako tako, kot bi se človek sredi zime postavil pred tapeto plaže in se mazal z mlekom za sončenje. A tudi sam ima dovolj težav, med drugim bo moral zgladiti zamere, ki si jih je prislužil, ker je, namesto da bi sedel v poslanskih klopeh, naokoli predaval in nastopal za mastne honorarje.

V boj ... za partnerja
Tem, kjer si bosta lahko skočila v lase, je precej, začenši s tem, kako premagati evrsko krizo in kako močno bi morale države v težavah zategovati svoje pasove. Oba bosta Nemce prepričevala, da njuna stranka stoji za gospodarskim uspehom države, pa tudi, da ne mislita vladati skupaj. Kanclerka si še naprej želi vlade z liberalci (FDP), ki pa se bodo morali verjetno bojevati, da bodo sploh vstopili v parlament in o katerih je kanclerka dejala, da se včasih lahko poistoveti z izjavo v neki satirični oddaji: "Bog nam je FDP poslal samo za to, da bi nas preizkušal." Socialdemokrati pa bi radi spet zavladali z okrepljeno stranko zelenih, a se račun prav tako ne bo nujno izšel. In po volitvah bo morda spet moral priti čas, da se požre marsikatera obljuba iz predvolilnega boja. In teh bo v naslednjih devetih mesecih precej.