- Jožica Grgič, Delo.

Pred dvema letoma sem pisal o tem, kaj bomo gledali čez deset let, pa se zdi, da se tisti scenarij že uresničuje.

Verjetno ste tudi vi že opazili specifično situacijo: Hirst, Quinn, Koons, Eminova … so zadnja generacija umetnikov o kateri govorimo kot o skupini in posameznikih. V umetnostnem tisku vsakič naletim na povsem nova imena. Številne bienalne prireditve po svetu so polne vsakič svežih umetnikov. Za veliko večino teh imen slišimo prvič in zadnjič.

Frekvenca je izjemno visoka in takšni so tudi življenjski slogi številnih sodobnih umetnikov. Iskanje finančne podpore za projekte, gibanje od ene rezidence do druge … nomadsko življenje torej. Morda je tudi v tem iskati razlog za dejstvo, da se nihče ne obdrži … Saj so sodobni umetniki kot rastline, ki jih ves čas premeščajo iz enega lonca v drugega. Tak življenjski slog povzroči nestabilnost ali pa je nestabilnost vzrok za tak življenjski slog. Posledica je odsotnost kakršnekoli resne proizvodnje.

'Young British Artists' in spremljevalci gredo počasi v zaton, omenjamo jih čedalje manj, 'nova imena' pa se enostavno ne obdržijo več kot nekaj mesecev.

Če upoštevamo tisti značilni časovni zamik med vizualnimi in zvočnimi umetniki, dobimo vzporednico med Damienom Hirstom, skupino YBA idr. na eni strani ter Lady Gaga s spremljevalkami na drugi. 'Young British Artists' so nastopili v začetku devetdesetih, Lady Gaga in ostale punce so se pojavile 2008.

Današnja situacija v vizualnih umetnostih torej kaže na situacijo v zvočnih umetnostih čez deset ali petnajst let. Napovejmo torej prihodnost: ko bodo Lady Gaga & Co. šle v zaton, in to bo čez deset let, ko bodo prestare, tudi na sceni sodobne popularne glasbe ne bo več 'imen'. Takrat bodo nastopili popglasbeniki za enkratno uporabo. Imeli bomo množico imen, ki se bodo zamenjala vsakih nekaj mesecev. Vsako od teh imen bo proizvedlo en instanten hit ... Potem pa izginilo v množici podobnih.

P.S.
@Siso, napisal si:v tvoji teoriji ne drži že osnovna predpostavka, da je dobro umetnost mogoče spoznati, torej obstaja kot taka. Na to sem že odgovoril: Socialni konstrukcionisti trdijo, da smo se zmenili, da je Nočna straža velika umetnost. Res smo se zmenili. Ampak iz tega so izpeljali sklep, da se lahko zmenimo tudi drugače, preskočili pa so vprašanje, zakaj smo se tako zmenili. Odgovor je: ker tega ne zna vsak. Začetni poskus, s katerim si boš to dokazal kar sam, lahko izvedeš doma. Najprej naredi kopijo Nočne straže, Brdarjevega Prometeja ali Bernardovega Vrtišča, potem pa še kopijo kakšne od 'Spot Paintings', Hrasta, Baldessarijevih piškotov in podobnih umetnin. Dokler tega ne poskusiš sam, je vsakršna nadaljnja diskusija nesmiselna.