Včeraj je bil v Parizu miren dan. Elizejske poljane so tako kot vsako soboto preplavljale množice turistov. Če ne bi s plakatov zrla nasmejana kandidata, ki bosta Francijo vodila h krepkosti ali k spremembam, kot se glasita slogana Nicolasa Sarkozyja (Močna Francija) in Francoisa Hollandea (Sprememba je zdaj), potem bi bil to povsem običajen dan. A v Parizu so menda še običajni dnevi … zanimivi. In ravno tak je bil poskus snemanja na terasi enega izmed pariških hotelov, kjer bi v ozadju videli Eifflov stolp in siceršnje razprostrto mesto.
Morda vas zanima tudi:
-
Francija izbira: Hollande ali Sarkozy?
.
Francoska predsedniška dilema: Obrekovalec ali "zabušant"
.
Volitve v Franciji za RTV Slovenija spremlja dopisnik Matjaž Trošt. Vabljeni k branju njegovega poročanja za MMC:
Hollande : Sarkozy 5 : 0
Res izvrsten razgled. Na vprašanje, ali bi lahko … sva s snemalcem dobila trojni poduk o pravilih, ki ne dovoljujejo, da se brez vprašanja odgovorne osebe od tam zgoraj kar koli snema, fotografira …
"Dobro, dobro, koga pa je treba vprašati? Gre le za nekaj minut."
In znova: "Saj je vseeno, ali gre za minuto, uro ali cel dan, brez dovoljenja se ne sme."
"Koga pa lahko prosiva za dovoljenje?"
"Gospoda ni v službi. Pride v torek."
A to še ni konec. Po opravljenem uličnem javljanju so nama še prijazno dejali, da bi, če bi želela, zdaj vseeno lahko poklicala gospoda, ki je odgovoren za varnost.
Vse je mogoče
Včerajšnja naslovnica levosredinskega časnika Liberation s pripisom "V nedeljo je vse mogoče" daje jasno sliko o tem, da je Francija na razpotju in da ni jasno, v katero smer bo šla. Če bosta, kdor koli od njiju, uresničila tisto, kar sta govorila, potem se v vsakem primeru pripravljajo spremembe. Pri Hollandu predvsem pri gospodarstvu, pri Sarkozyju predvsem na področju varnosti, glede ureditev schengenskega prostora brez notranjih meja. A verjeti, da bosta uresničila vse, kar sta obljubila, je naivno. Resda je prav to zagotavljal Hollande v enem zadnjih nastopov, a v predvolilni kampanji je že grozil finančnemu svetu, nato v londonskem Cityju pravil, da ni razloga za strah pred spremembo v Franciji. Sarkozy? No, kot pravi francoski kolega novinar Laurent Houssay, je Sarkozy predvsem veliko govoril, napovedoval, obljubljal, manj pa uresničil. Njegova teza je, da v primejavi s Sarkozyjem pri Hollandu velik del Francozov najde občutek zaupanja, umiritve. Zadnjih pet let predsednika Sarkozyja je bilo predvsem zelo dinamičnih, razgibanih.
Levica v Franciji tokratne volitve razume skorajda kot prvi korak evropske revolucije, v kateri ni cilj z oblasti odstraniti zgolj Nicolasa Sarkozyja, temveč spremeniti trenutno gospodarsko-varčevalno-politično sliko v Uniji. Glasovi tako Marine Le Pen kot Melenchonu v prvem krogu, skupaj sta jih dobila skorajda tretjino, dajejo vtis razsežnosti kriznih razmer, v katerih si Francozi sprememb želijo, a se jih po drugi strani nemara celo bojijo, še posebej, če je Sarkozyjevemu strašenju s španskim scenarijem (tam je brezposelnost v primerjavi s francosko 10-odstotno ogromna, več kot 24-odstotna, brez dela pa je več kot polovica mladih) uspelo prepričati volivce, da je izkušenejši predsednik-kandidat primernejši.
Včeraj je bil dan predaha po intenzivni, ostri, žaljivi kampanji, ki so jo z zanimanjem spremljali tudi drugod po Evropi. Danes je dan za čakanje.
iz Pariza za MMC
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje