Izkazalo se je namreč, da so predvolilne napovedi o tesnem izidu med največjima strankama, torijci in laburisti, popolnoma zgrešile cilj. Vodja vladajoče konservativne stranke David Cameron je torijce presenetljivo popeljal do bleščeče zmage, ki stranki omogoča, da bo prihodnjih pet let sama vladala kraljevini.

Bleščeča, ali kot je dejal novi stari premier David Cameron, sladka zmaga, je v veliki meri posledica britanskega večinskega volilnega sistema. Ta namreč relativnemu zmagovalcu omogoča, da pobere večino sedežev v parlamentu. Za konservativce je namreč glasovala dobra tretjina volivcev, a so na podlagi volilnega sistema v parlamentu s 650 sedeži osvojili absolutno večino, 331 sedežev. Da je britanski volilni sistem krivičen predvsem do manjših strank, dokazuje volilni izid populistične in evroskeptične stranke Ukip. Ta je z dobrimi 12 odstotki glasov postala tretja najmočnejša stranka v kraljestvu, a je v parlamentu obsedela z le enim poslancem, medtem pa bodo imeli škotski nacionalisti, za katere je na državni ravni glasovalo le 3 odstotke volivcev, v parlamentu kar 56 poslancev.

Drugi razlog za nepričakovano velik uspeh Cameronovih konservativcev so gospodarske razmere v državi. V zadnjih petih letih, ko je bil Cameron na čelu koalicijske vlade, je stopnja brezposelnosti padla na 5,6 odstotka, ustvarjeno je bilo 2 milijona novih delovnih mest, proračunski primanjkljaj je vlada zmanjšala za polovico, lani pa je gospodarska rast dosegla zavidljivih 2,8 odstotka. Čeprav pozitivnih gospodarskih rezultatov še ne čutijo vsi sloji prebivalstva, pa je večina očitno le presodila, da je bil Cameron uspešen premier.

Prepričljiva zmaga je utrdila Cameronov položaj tako na notranje kot tudi zunanjepolitičnem parketu. Evroskeptiki znotraj njegove stranke, ki bi najraje videli, da Združeno kraljestvo takoj izstopi iz Evropske unije, bodo oslabljeni vstopili v obdobje priprav na referendum o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, ki ga je Cameron obljubil že pred volitvami, po razglasitvi volilnih rezultatov pa je potrdil, da ga bo izpeljal v letu 2017. Cameron, kot je znano, nasprotuje izstopu države iz Unije, zahteva pa, da se reformira. Zaradi volilnega uspeha bo britanski premier nedvomno trši pogajalec v Bruslju, kot bi bil sicer. V prvih odzivih najvišjih predstavnikov Unije smo lahko zasledili pripravljenost za sklepanje kompromisov, a so hkrati dali vedeti, da niso pripravljeni popuščati pri osnovnih načelih skupnosti, kot so prost pretok oseb, blaga, storitev in kapitala. Prav tako ne pride v poštev kakršno koli spreminjanje evropskih pogodb.