Tokratne volitve v britanski parlament se v zgodovino ne bodo zapisale samo po tem, kdo je zmagal in kdo je bil poraženec, ampak tudi po tem, da je samo osem mesecev po padlem referendumu o neodvisnosti Škotske Škotska nacionalna stranka (SNP) pod vodstvom Nicole Sturgeon pometla s tradicionalnimi strankami in postala tretja najmočnejša stranka v Westminstru.

Kar 50 sedežev več kot v dosedanjem mandatu
Po končanem štetju glasov na Škotskem je Škotska nacionalna stranka zmagala v 56 od 59 volilnih okrožij in bo imela tako v britanskem parlamentu 56 poslancev. V dosedanjem mandatu je v parlamentu v Westminstru sedelo šest škotskih poslancev, največ, 11, pa jih je bilo v parlamentu leta 1974. Po en sedež so na Škotskem osvojili konservativci, laburisti in liberalni demokrati.

Škotska stranka sicer kandidira le na Škotskem, ki je do zdaj veljala za utrdbo laburistov, saj so laburisti tam zmagovali v večini okrožij, zdaj pa so izgubili praktično vse poslanske sedeže.

Predsednica nacionalne stranke Nicola Sturgeon, ki je navduševala s svojimi nastopi v predvolilni kampanji, je uspeh stranke označila za zgodovinski in ga poimenovala celo "politični cunami". "Tektonske plošče na Škotskem so se premaknile, pred nami so zgodovinske spremembe. Brez podpore škotskih poslancev britanska vlada ne bo legitimna," je povedala Sturgeonova in dodala, da se to ni zgodilo čez noč, ampak da je laburistična stranka na Škotskem svojo veljavo izgubljala že nekaj let.

"Konservativci ne bodo mogli ignorirati tega, kar se je zgodilo," je še povedala Sturgeonova in dodala, da so Škoti s podporo njeni stranki jasno povedali, da si želijo konec varčevalnih ukrepov, večji vložek v javne storitve ter močnejše gospodarstvo in večjo podporo škotskemu gospodarstvu. "To so sporočila, ki jih bomo zdaj ponesli v središče Westminstra," je še povedala Sturgeonova.

"Škotske ne bo mogla ignorirati nobena administracija"
Svoji stranki je ob zgodovinskem uspehu čestital tudi njen nekdanji voditelj Alex Salmond, ki je vodenje stranke Sturgeonovi prepustil po neuspehu na referendumu. Dejal je, da škotska stranka morda ne bo jeziček na tehtnici, a da je tokratni uspeh "krik škotskega leva, ki ga nihče ne bo mogel preslišati". Dodal je še, da gre za jasno stališče škotskega ljudstva, za enotnost ljudi s severa, juga, vzhoda in zahoda, ki je ne bo mogla ignorirati nobena administracija.

SNP je pred volitvami napovedovala podporo morebitni laburistični vladi, ponujali so jim celo koalicijo v primeru zmage laburistov, kar pa so le-ti zavrnili. Podporo konservativcem so izključili.

Konservativci priznavajo, da ne bodo mogli mimo Škotov
Finančni minister in predstavnik konservativne stranke George Osborne je dejal, da vzpon Škotske nacionalne stranke pomeni velik izziv za konservativce. "Konservativna stranka je bila že pred leti porinjena iz večine volilnih okrožij na Škotskem. Zdaj so bili od tam izgnani tudi laburisti. Poslušati moramo, kaj nam sporočajo Škoti," je povedal Osborne, premier David Cameron pa je v svojem prvem odzivu na izid volitev dejal, da bo držal obljubo, ki jo je dal Škotom po referendumu, da jim bo podaril še več avtonomije.

Kmalu nov referendum o neodvisnosti?
To je izjemen uspeh za stranko, ki je bila pred referendumom o neodvisnosti Škotske, ki je potekal septembra lani, na čelu omenjene kampanje. Referendum s 55 odstotki glasov proti sicer ni uspel, a bo močna zmaga škotskih nacionalistov na parlamentarnih volitvah na Škotskem zagotovo okrepila njihov glas v Londonu ter sprožila vprašanje o okrepitvi možnosti za nov referendum in morebiti celo večje možnosti na njegov uspeh.

Tudi analitiki v več britanskih medijih so prepričani, da bo uspeh Škotske nacionalne stranke na volitvah le še okrepil željo po neodvisnosti in lahko tako v bližnji prihodnosti pričakujemo drugi referendum.

Najmlajša poslanka iz Škotske premagala laburističnega "mačka"
Ena od zvezd škotske stranke je tudi komaj 20-letna študentka Mhairi Black, ki je postala tudi najmlajša britanska poslanka. V okrožju Paisley in Renfrewshire je prepričljivo premagala pomembnega laburističnega politika Douglasa Alexandra, ki je bil celo "minister" v laburistični vladi v senci.