Hkrati smo mladi pogosto prikladna tema za govore politikov, ki nam obljubljajo lepšo prihodnost in o nas govorijo kot o tistih, na katerih svet stoji. V resnici pa se lahko vprašamo, kdo sploh pozna mlade in kdo resnično odgovarja na potrebe mladih v družbi.

Mladinski sektor je tisti, ki združuje različne organizacije, ki se ukvarjajo z mladimi, recimo mladinske centre, izobraževalne zavode, različna društva pa tabornike in skavte, podeželsko mladino in tudi politične podmladke. Kljub raznolikosti teh organizacij in področij, ki jih naslavljajo, je vsem skupno, da se v teh organizacijah izvaja mladinsko delo, ki je prostovoljna in usmerjena dejavnost mladega posameznika. Te dejavnosti so del neuradne učne poti mladega človeka, ki prispeva predvsem k njegovemu osebnostnemu in socialnemu razvoju, hkrati pa ima tudi vpliv na skupnost, v kateri živi.

Vendar pa področja mladine v resnici nihče ne pozna dobro, saj se v ta del družbe ne vlaga dovolj; zadnja prava raziskava o mladih je iz leta 2010, nacionalni program za mladino se izvaja in vrednoti pomanjkljivo, predvsem pa mladine ne naslavljajo sistemsko in celostno. Čeprav gre za področje, ki horizontalno posega na različna območja, se vse prevečkrat oblikujejo politike, ki posebej naslavljajo izobraževanja, zaposlovanje, informiranje, zdravje, stanovanjsko problematiko ... Medtem pa mladinsko delo stremi k temu, da ne glede na izzive, s katerimi se mlada oseba srečuje, lahko v spodbudnem okolju najde rešitve in se na te izzive odziva.

Sama v mladinskem sektorju delujem že od otroštva, ko sem se pridružila največji mladinski organizaciji, tabornikom, od tam pa me je pot nesla do različnih drugih mladinskih organizacij, tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Iz izkušenj lahko povem, da je mladinski sektor tisti, ki v mladih preprečuje apatičnost, ki jih spodbuja k dejavnostim, povezovanju, skrbi za soljudi in okolico. Taborništvo ni samo spanje v šotoru in kurjenje ognja, ampak spodbuja timsko delo, pomoč in vzgojo sovrstnikov, prevzemanje odgovornosti, organiziranje dejavnosti in povezovanje z drugimi organizacijami in mladimi. In vse to počneš kot prostovoljec, na začetku največkrat zaradi nekega interesa in zanimivih dejavnosti, kar pa pozneje lahko preraste tudi odgovornejše naloge znotraj organizacije in v družbi. In po zadnjih podatkih naj bi bili mladi v Sloveniji precej naklonjeni prostovoljstvu, saj smo nad evropskim povprečjem, kar se tiče deleža mladih, vključenih v prostovoljske dejavnosti. Ob vseh raznolikih organizacijah to niti ni presenečenje. Mladinsko delo ponuja možnost različnih dejavnosti, naslavljanja različnih tem in zasledovanje raznovrstnih ciljev.

Vendar pa je ravno zaradi vseh teh prednosti, ki jih ponuja mladinsko delo, mladinski sektor večkrat žrtev politizacije, predvsem na način, da mu želi politika diktirati področja delovanja. To lahko precej uspešno počne z definiranjem področij oz. vsebin in finančnim podpiranjem teh področij. Tudi od mladinskega sektorja se pričakuje, da bo reševal trenutne izzive mladih in družbe ter nanje odgovarjal; ker je v družbi zadnja leta največji problem brezposelnost mladih, morajo mladinske organizacije reševati predvsem ta problem. Na neki način je seveda smiselno vlagati v področja, ki so družbeno prepoznana kot potrebna, vendar pa se ob tem vsakokrat postavlja vprašanje, kje je ta meja in koliko se odločevalci zavedajo splošne dodane vrednosti, ki jo prinaša mladinsko delo predvsem z vidika preventivnosti.

Brez dvoma je del nalog nevladnih organizacij in s tem tudi mladinskega sektorja naslavljanje tudi vsakokratnih izzivov trenutne družbe. In po mojem mnenju to počnemo izjemno dobro. Ne škodi pa, če smo ob tem deležni malo večje podpore države in priznavanja. Morda tako ni nujno, da se vse organizacije preusmerijo na področje zaposlovanja mladih, temveč se prepozna vse že obstoječe programe, ki delajo z mladimi preventivno, na področju neformalnega izobraževanja in se nadaljnjo vlaga tudi v to, saj to deluje preventivno.

Ko tako pogledamo problem zaposlovanja mladih, smo mladi že večkrat prepoznali sektor, ki ima izjemen potencial za zaposlovanje mladih. In to je prav nevladni sektor. Trenutno je v Sloveniji delež zaposlenih v nevladnih organizacijah 0,79 %, evropsko povprečje pa je 5,42 %. Slovenija je s tem globoko pod evropskim povprečjem, kar se tiče razvoja nevladnega sektorja, in po mojem mnenju država še ni prepoznala vseh prednosti vlaganja v to področje.

Z vlaganjem v razvoj nevladnega/mladinskega sektorja bi lahko država in nevladne organizacije skupaj dosegle veliko več. Treba bo prepoznati, da ne gre za boj med dvema stranema, med vladno in nevladno, temveč bi moralo vse večkrat iti za sodelovanje. S tem se namreč ne le učinkoviteje naslavljajo izzivi, temveč se v primeru mladih prizadeva tudi za samo preventivo. S sodelovanjem v mladinskih organizacijah mladi namreč pridobivajo znanja in kompetence, ki so pomembne tudi na trgu dela, prav tako pa z zagovorništvom mladi predlagajo rešitve, ki resnično ustrezajo potrebam mladih, sami najbolj vedo, kaj in kako.

Ko se torej naslednjič govori, da na mladih svet stoji in se nam obljublja lepa prihodnost – poskrbimo raje, da bomo mladi vedeli, kje sploh stojimo in kje bi lahko sami vplivali tako na svojo sedanjost, hkrati pa vedeli, kam gremo, in si s tem začrtali prihodnost.

Tea Jarc je aktivistka v mladinskem sektorju, aktivistka Sindikata Mladi plus in zagovornica pravic mladih

Rubrika nastaja v sodelovanju s CNVOS – Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.