Odnos vladajoče Evropske ljudske stranke do Slovenije pa je itak pokazal njen predsednik, ko se je sredi Ljubljane postavil ob bok g. Janši - ni važno, kakšen je vaš vodja, le da je naš.

No, Bratuškova, novi up dela naše levice, se je pravkar izrekla za socialni liberalizem, da zadnjih norosti v zdravstvu ne omenjam. Ali pa strinjanja s finančnim ministrom, ki noče davka na bančne transakcije.

Seveda pa so evrovolitve bolj priprava na naše. In tu smo pri bistvu: če volivci tokrat ne bomo glasovali drugače, dali možnosti novim strankam in ljudem, pa tudi starim nekompromitiranim, si bomo pač zaslužili spet isto slabo oblast.

Za vajo bi lahko spregledali g. Pahorja, ki svari pred praznino oblasti (zato je za predčasne/prezgodnje volitve), ker bo laže prikril svojo praznino in posledice svojih premierskih napak. Njegova lojalnost do velike Evrope pa je dosegla farsični vrhunec na nedavnem obisku v Italiji, ko je izjavil, da je italijanskemu predsedniku "zagotovil", da bo slovenska politična kriza rešena ustavno. Taka vazalska izjava bi ga morala vsaj močno omajati v naših očeh. Pa ga bo?

Spoštovani, ta zgodba in zgodba vseh volitev govori predvsem o nas.