Ko se je človekov vpliv povečeval in so tudi mnoge resne raziskave ugotovile, da lahko človek s svojimi dejavnostmi čisto zares preseže samoregulacijske sposobnosti okolja in se celo uniči, je ekologija svojo pot nadaljevala s pomočjo nevladnih organizacij, znanstvenih institucij, politik, izobraževalnih ustanov …

Počasi se je spremenilo tudi mnenje javnosti, ki je danes na splošno zelo naklonjeno ekologiji, na kar seveda opozarjajo tudi napisi "eko", ki pomagajo prodajati izdelke v trgovskih centrih.

Tako se je varstvo okolja prebilo med ključne vrednote naše družbe. Ker je izraz "eko" že malo preveč zlizan in komercialen, ga zamenjuje tudi sicer bolj ustrezen pojem "trajnostnega razvoja". Ta je novi hit. Dejavnosti, povezane s trajnostnim razvojem, močno podpirajo institucije Evropske unije, ta pa med drugim v njem išče svojo globalno nišo. Prihodnji proračun EU-ja je v večini namenjen prav trajnostnemu razvoju.

Usmeritev v do okolja in družbe prijazen razvoj, torej vsaj v Evropski uniji, ni več želja niti prihodnost, ampak dejstvo. Tudi slovenske politike se bodo morale temu prilagoditi.
Slovenija ima pri tem svojo močno razvojno prednost. Slovenci smo, glede na raziskave, nadpovprečno okoljsko ozaveščeni, socialno podpovprečno razslojeni, naši naravni viri so v primerjavi z drugimi članicami EU-ja še vedno dobro ohranjeni, prebivalstvo pa je nadpovprečno izobraženo.

Skratka, imamo veliko tega, kar je potrebno, da pokažemo Evropi in svetu, kaj pomeni trajnostni razvoj v praksi, vendar kljub temu potencialov še ne znamo dobro unovčiti.
Ko se pogovarjava z ljudmi o trajnostnem razvoju, še vedno opažava, da si ne predstavljajo, kaj to pravzaprav pomeni. Številnim ljudem se zdi, da bi se morali preseliti v jame, da bi lahko živeli do okolja prijazno. Tudi sama bi imela mnogo več težav z razumevanjem pojma trajnosti, če ne bi kot prostovoljca delala v več ekoloških centrih v tujini, kjer sva izkusila, kaj pomeni trajnostno bivanje.

Da bi tudi Slovencem pokazali, kaj pomeni trajnostni razvoj, smo se zato Ekologi brez meja odločili, da v slovenski Istri ustanovimo Trajnostni park Istra, kjer bo vsakdo lahko doživel trajnost v praksi. Pokazati želimo, da je mogoče že danes živeti življenje, ki je do okolja prijazno in hkrati prijetno, kakovostno. Želimo tudi ustvariti prostor sodelovanja, ki bo rodil nove sinergije in pomagal Sloveniji pri udejanjanju svojih odličnih potencialov na področju trajnostnega razvoja.

Želela bi si, da bi na dan Zemlje posvetili nekaj več časa razmišljanju, kaj sami kot posamezniki lahko naredimo, da bo svet lepši. Pa ne obremenjujmo se s tem, da je cel svet težko spremeniti. Začnimo s sabo, s svojo družino, z lokalnim okoljem. In morda en predlog – praznujmo ta dan v naravi. Samo tisto, kar poznamo, imamo lahko radi in si želimo tudi ohraniti.