Če se bo ta trend nadaljeval, bo na državnozborskih volitvah glasovalo rekordno malo državljanov, kar bi še bolj okrnilo legitimnost izbire novega parlamenta, tokrat prvič sredi poletnih počitnic.

Seveda pa je med volitvami in referendumom, na katerem je po novem ključna prav udeležba, velika razlika. Izrekanje o arhivskem zakonu je bil projekt ene stranke, Janševega SDS-a. Z njim je skušal mobilizirati svojo bazo pred evropskimi volitvami. Ker je ta načrt padel v vodo, začela pa se je že neuradna kampanja za parlamentarne volitve, je njena vnema, da bi preprečila sprejetje arhivskega zakona, vidno popustila. Izida, ki je pokazal, da je volivcev SDS-a ta hip še vedno veliko, a ne dovolj za relativno zmago, zato ni mogoče brez rezerve preslikati na izid predčasnih volitev.

Ključno sporočilo včerajšnjega izrekanja ljudstva je sicer, da po novem referenduma stranke ne bodo več mogle uporabljati le kot orodje v političnih bitkah. Drugo pa, da je na političnem prizorišču še vse odprto. Zmaga desnice ni samoumevna, na levici pa se spopad za vodilno mesto, med SD-jem in DeSUS-om na eni strani in novimi strankami na drugi, šele začenja.

Tretje sporočilo bi morale stranke razumeti dobesedno. Če večine državljanov ne bodo prepričale, da v resnici razumejo razmere v državi in so jih tudi sposobne reševati, bodo tudi na julijskih volitvah odločali tisti, ki svojega glasu sploh ne bodo oddali.