(Product) Red sta isto leto, ko je na prodajne police prišel rdeči Nano, ustanovila pevec skupine U2 Bono in Bobby Shriver, aktivist, novinar, človekoljub, soustanovitelj sklada One/Data in član ameriške dinastije Kennedy. Z nakupom posebej brendiranih rdečih izdelkov najbolj znanih svetovnih blagovnih znamk so s pomočjo kupcev zbrali milijone dolarjev za boj proti aidsu in tuberkulozi v Afriki. In jih še zbirajo. Še nekaj let prej je kolesarski zvezdnik Lance Armstrong ustanovil fundacijo, katere najbolj znani izdelek je rumena zapestnica, ki jo je razvilo podjetje Nike. Tudi pri Livestrongu so kupci zbrali milijone dolarjev, v tem primeru za boj proti raku, Nike pa se je lahko pohvalil s svojo družbenoodgovorno vlogo, a namen je bil dosežen in še vedno (kljub dopinškemu madežu glavnega pobudnika) se dosega.

Zakaj sploh gre pri vsem skupaj? Gre za primera dobre prakse "cause" marketinga, marketinga z namenom, marketinga, ki povezuje podjetja, nevladne organizacije in oglaševalske agencije pri snovanju družbenoodgovornih akcij na tržni osnovi. Družbenoodgovornih akcij, pri katerih ni nič narobe, če kdo pri projektu zasluži, v resnici je to celo zelo zaželeno. Več iPodov pomeni več denarja za raziskave aidsa, več čokolad pa več denarja za gasilce. Več zasluži podjetje, več dobi nevladna organizacija in več tudi oglaševalska agencija, ki sproti pobere, gre le za vsebinsko dodelane in zanimive projekte in še kakšno nagrado. Sicer zadeva prihaja iz ZDA, tam se na leto zbereta že skoraj dve milijardi dolarjev, začetki pa segajo v 70. leta prejšnjega stoletja.

Javnost je glede sodelovanja gospodarstva in nevladnikov največkrat na stališču, da podjetja lahko sponzorirajo in donirajo, če pa je sodelovanje povezano s tržno osnovo, se ne spodobi, pravijo, da bi podjetje služilo na plečih nevladnikov. Ampak ravno ameriška primera, tam (in v Veliki Britaniji) je to razvito do podrobnosti, nam pravita, da je takšna sinergija lahko le dobra, in nihče se ne počuti izigranega.

Pa pri nas? Zadeva je še v povojih, sodelujoči so še rahlo sramežljivi, a to je bil največji razlog, da smo pred tremi leti s CNVOS razvili program Trženje poslanstva, ki je neke vrste platforma za kreiranje projektov na področju družbene odgovornosti s tržno komponento. V Sloveniji se je zadnja leta tak način sodelovanja nevladnikov in podjetij začel počasi razvijati. Najbrž bom koga pozabil, ampak odlični dobri primeri takšnega sodelovanja so Renault in Zavod Vozim s projektom Ne tekstam, ko vozim, Hofer in Botrstvo Slovenije, BTC City in Čebelarska zveza Slovenije, Mercator s projektom Delam dobro, zanimiv je bil primer Žita s posebno serijo čokolade, pri kateri si z nakupom doniral Gasilski zvezi Slovenije.

Pred kratkim se je končala letošnja izvedba Trženja poslanstva. Predstavljenih je bilo pet odličnih projektov. Pošta Slovenije, AMZS, Slovenske železnice, Zavarovalnica Maribor in Komunalno podjetje Vrhnika imajo zdaj izjemo priložnost, da ob uresničevanju svojih poslovnih ciljev podprejo in rešujejo družbene probleme, s katerimi se ukvarjajo Ekologi brez meja, Rdeči križ Ljubljana, Društvo RESje, Mladi podjetniki in Smetumet – nevladne organizacije, ki so sodelovale pri teh petih projektih.

In če je v take vrste sodelovanju videl priložnost tudi trmasti Steve Jobs, ki sicer in sploh ni bil pretirano naklonjen donacijam nevladnim (predvsem humanitarnim) organizacijam, potem trdno verjamem, da bodo tudi letošnji in prihodnji sodelujoči našli sinergijo, da iz že dobro zastavljenih idej nastane nekaj, s čimer bodo pridobila tako podjetja kot tudi nevladniki in agencije. In seveda tisti, ki so jim projekti namenjeni.

Boštjan Prijanovič je direktor agencije New Moment Ljubljana in zunanji sodelavec projekta Trženje poslanstva.
Rubrika nastaja v sodelovanju s CNVOS – Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.