Denar poenoti skregane

Vladni stranki sta nam pred volitvami obljubili učinkovit in dostopen javni zdravstveni sistem (SD) in dvig razpoložljivosti in kakovosti storitev (SMC). “Zveni malce nerealno” in “predlogi so splošni” je njuna programa tedaj za MMC ocenil kirurg Erik Brecelj. Nič kaj obetavno ne kaže niti danes. V pomanjkanju pobude so se vladanja (ponovno) lotili zdravniki sami, in sicer z zahtevo, pri kateri se sicer med seboj skregan zdravstveni klan poenoti. Številki na plačilni listi.

"V ozadju se vedno skriva plača"

Uradno je zdravniški sindikat tokratno bitko poimenoval standardi in normativi. A se za ocenami, koliko naj vsak zdravnik naredi, skriva po mnenju direktorja Zdravstvene zavarovalnice Sama Fakina samo eno. “Mislim, da je to samo by pass pot za višjo plačo. Rad bi, da predstavniki sindikata že enkrat povedo, kakšno plačo hočejo imeti za 176 ur dela in da se od tam naprej pogajamo. V bistvu se za vse nižjimi normativi in boljšimi delovnimi razmerami v ozadju vedno skriva mesečna plača,” pravi Fakin. Ob tem, da ima bistveno daljši mandat kot zadnjih nekaj ministrov skupaj, o njegovih besedah težko podvomimo.

Precej premalo plačanih

Kljub temu pa so in bodo zdravniki odprli zoprna vprašanja. Na za zdaj diskretnih srečanjih z vrhom politike Zdravniška zbornica napoveduje javno oznanilo, da zaradi pomanjkanja preprosto ne morejo več zagotavljati varnosti v zdravstvu. Ne dvomimo, da del zdravnikov je in bo preobremenjen ter premalo plačan. In da je takšnih vse več. Velja pa tudi nasprotno. Podatki, ki jih je zbral nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da nasprotno velja še precej bolj.

Brez varčevanja pri zaposlovanju zdravnikov

Zdravnikom je uspelo, kot kažejo podatki, v povprečju dokazati, da varčevalne omejitve zaposlovanja zanje ne veljajo. Če s(m)o brez dvoma žrtvovali del varnosti in se od leta 2004 do danes odpovedali 1.600 policistom, smo v istem obdobju 900 zdravnikov zaposlili. Če smo v tem času nadure policistov skorajda ukinili, so zaradi pomanjkanja zdravnikov ostale v zdravstvu samoumevna in dobro plačana praksa. Ki je zdravnikom nihče ne oporeka, ko delo dobro opravijo.

Leta kot ključni plačni atribut

V precejšno zadrego smo te dni spravili vsaj dva direktorja zdravstvenih ustanov. Prosili smo ju, naj ocenita, ali so njuni zdravniki plačani pošteno in po učinku, ki ga njihovo delo ima. Usmerila sta nas na kolektivno pogodbo, ki podobno kot drugje po javni upravi določa princip višjega plačila za starejše delavce. “To je tudi edino merilo razlike v plačah pri zdravnikih,” je povedal direktor Zdravstvenega doma Ravne Stanislav Pušnik, ki je sicer prepričan, da je sprememba normativa za delo na področju splošne medicine zelo zaželena. "S tem bi lahko zmanjšali obremenitve zdravnikov v timih, osnovni problem pa je seveda ta, da že zdaj ob teh normativih dejansko primanjkuje zdravnikov na primarni ravni in zdravniki, ki tu so, delajo več, delajo čezmerno, vključujemo upokojene zdravnike, ki blažijo problem pomanjkanja zdravnikov," dodaja Pušnik.

Generacijski plačni prepad

Z manjšimi predpisanimi obremenitvami tako tudi ne bi nagradil manj plačanih zdravnikov s krajšo delovno dobo. Za pomiritev mladih in gotovo premalo plačanih kolegov bi se moral predsednik zdravniškega sindikata lotiti predvsem tega, komu od svojih kolegov kaj vzeti, in ne deljenja denarja, ki ga ni. V kar pa bi ga seveda morala z izpolnjevanjem predvolilnih obljub prisiliti koalicija in dovolj glasni kritiki s spominom vsaj do zadnjih volitev. Tudi zato, ker zdravniške plače in zdravstvo še zdaleč nista edini zanemarjeni temi. Potem bi si pred vrati ambulant tudi nekoliko bolj pomirjeno ogledali prenos prvorazrednih tem iz državnega zbora.

@JureBrankovic
Jure Brankovič, Tarča
O povišanju zdravniški plač je voditelj Boštjan Anžin v Tarči soočil mnenja predsednika Fidesa Konrada Kuštrina, v tujini delujočega zdravnika Jurija Gorjanca, predsednika Zdravniške zbornice Andreja Možine, direktorja Splošne bolnišnice Ptuj Andreja Lebaniča in direktorja Zdravstvenega doma Ljubljana Rudija Dolška. Vabljena sta bila tudi pristojna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in minister za javno upravo Boris Koprivnikar.