Ampak zakaj je tole sploh pomembno. Tal R je eden tistih umetnikov, ki ga je vredno spremljati. Njegova umetnost se zdi kot redek preostanek ideje, kaj naj bi vizualna umetnost sploh bila. Rinjenje v materijo, iskanje, penetracija, kot bi napisal Jurij Selan. Nekateri ob njem omenjajo Basquiata, kateremu da nekaj dolguje, ampak to se zdi zelo površna ocena.

Ampak takšen je Tal R bil. Aktualno razstavo na Dunaju bi skoraj spregledal, saj so bili na ogled nekakšni vizualni preostanki tistega, kar je Tal R počel še pred nekaj leti. Razstavljeno se zdi kot tisto, kar umetnostni kritiki sicer imenujejo 'starčevsko obdobje'. Gre za 'slog', ki se pri umetniku razvije na koncu življenjske poti. Vsak umetnik pride do njega, če ne umre že prej. No, Tal R je prišel do konca že v srednjih letih. Ali pa gre za premor po odličnem začetku?

V galeriji vlada entropija. Lahko pa še malo špekuliram, zakaj je tako: Tal R je zelo hitro prišel v obtok. Pograbili so ga kustosi, pograbil ga je trg. Že od sredine devetdesetih je razstavno izredno prisoten. Takšen tempo umetnika sili v štancanje. Takšen tempo umetnika umetniško utrudi. No, upati je, da se bo Tal R znova sestavil.

Sicer pa v teh dneh na Dunaju razstavljajo Maxa Ernsta rojenega leta 1891. Ernst je eden vodilnih nadrealistov. Izumljal je lastne tehnike slikanja. Do mednarodne veljave je prišel pozno - v sredini petdesetih let dvajsetega stoletja. Morda je prav zato ostal umetniško svež skoraj do konca. Menda si je najmanj eno od njegovih tehnik slikanja ogledoval Jackson Pollock, ameriški abstraktni ekspresionist. In prav ta tehnika je pomenila osnovo za Pollockove 'drip paintings'.

Ponudba dunajskih zasebnih galerij je pa v teh dneh osupljivo bedna. Grem kar po spominu: v eni imajo škatle potiskane s kvadratki in pomečkane. V naslednji imajo dve mizi za pinkponk. Pozneje naletimo na razstavo listov formata A4 popisanih z banalnostmi. Potem so nekje veliki plastični krogi pobarvani z avto lakom (Tako da okolica lepo odseva v njih, wow!). Naletimo na razstavo "znakov kar tako": povečane fotografije kljuk in odtokov in še česa so nalepljene na karton. Potem je tu pa tam najti še čečkarije pomešane s fotografijami in kakšnim penzlštrihom (a la Rauschenberg).

Hitro pozabljive stvari pač.