Ljudje, med njimi tudi taki, ki se danes histerično udinjajo protestnikom, so pisali ustavo ali zakone ter ustvarjali ali zagovarjali razmere, ki so omogočale lopovščino. Egoistična požrtost na denar in lastnino, ki ji je služila tudi politika, je dekonstruirala pravno državo, ker je pravica v bistvu enakost. Blaginja tebe in mene.

In nastal je razred, ki nima za življenje, ki trpi krivico. Najslabše je torej bilo, da je sistem omogočal bogatenje nekaterih z našim 'kešem', ne da bi bil kapital tudi v službi nacionalne ekonomije. Naš denar ali lastnina, ki so ju ti ljudje dobili, nista imela "stranskih" učinkov. Ker so bili nesposobni ali pa tako pokvarjeni, da ob svojem veselju niso dovolili še veselja drugim, torej niso poskrbeli za normalno funkcioniranje te ekonomije.

Tako pa je denar propadal, šel je na zasebne račune in nastopilo je uničevanje funkcij države, zaradi katerih jo imamo. To pa je vzpostavljanje ali ohranjanje razmer za dostojno življenje vsakogar. Zato je to, zaradi česar se danes protestira, upor proti tej ničvredni paradigmi. Nastopiti mora nova paradigma z novimi ljudmi - organiziranimi, z jasnimi programskimi stališči, ki naj slonijo na načelu, da je pri nas dovolj bogastva za vse in še za kako Avstrijo, če jo priključimo.