Kako prehraniti planet Zemljo, kjer bo kmalu živelo 9 milijard ljudi, ki se tudi zaradi neodgovornega odnosa do okolja spopadajo z vse pogostejšimi naravnimi nesrečami, potresi, sušami, poplavami, podnebnimi spremembami, ki odnašajo pridelke, hrano … in vse bolj krčijo že tako okrnjeno možnosti, pravico? vsakega človeka do Hrane?

Hrana za prihodnost, energija za življenje, kako v prihodnje prehraniti planet je tudi slogan in vsebina letošnje svetovne razstave EXPO v Milanu. Ali to morda kaže, da se približujemo času, ko hrane tudi v Evropi, kjer je danes tretjino zavržemo, ne bo več v izobilju? Vizionarji to že vidijo in napovedujejo?

Američani so svoj paviljon na EXPU z vseh strani simbolično zasadili z zelenjavo, hamburgerji so skriti bolj v ozadju. Francija, najbolj kmetijska država v Evropi, na EXPU želi prispevati h globalni preskrbi s hrano, samooskrbi v državah v razvoju, njihov paviljon je podoba tržnice, tako tipične za številna francoska mesta, kjer se vse bolj zavedajo tudi pomembnosti trajnostnega razvoja, varčevanja z energijo, recikliranja, pa je zanimivo en sam gozd v vsej svoji biološki pestrosti. Zakaj Avstrijci, zakaj ne mi?

In slovenska predstavitev na EXPU. Se lahko tukaj vzdržim, da ne bi po nepotrebnem izgubljala življenjske energije?

Hrana je nekaj zelo pomembnega v našem življenju, je tesno povezana s kulturo, jezikom, verami, se pravi z neverjetno globalno-socialno mrežo ljudi. Hrana je kot energija življenja bazično povezana tudi z biološko pestrostjo tega planeta, ki jo v današnjem času neverjetno hitro izgubljamo, s čimer rušimo svoje zelo osebno naravno ravnotežje. Številne civilizacije, tudi Maji, so v zgodovini propadle, ker so načele ravnotežje v naravi, kot je danes intenzivna pridelava hrane, hibridov koruze in žit, velike farme za prirejo mesa, kjer živali živijo v okrutnih nenaravnih razmerah, gensko spremenjene rastline? Ste kdaj pomislili, zakaj lahko v supermarketu danes kupimo praktično samo 5 različnih sort jabolk? Jih je res samo toliko na svetu?

Kaj pa krivopecelj, bobovec, mošanček … Na Kozjanskem, v kakšni vasi na Bizeljskem jih zagotovo še najdemo. Tudi v Prekmurju, v Beli krajni, na Notranjskem … Biološka pestrost naše dežele je še vedno zavidljiva in neverjetna. Če k temu prištejemo še naravne vire, kot je na primer voda, je Slovenija izredno bogata država.

Čeprav ni v neposredni zvezi, ne morem pozabiti kolega z BBC-ja, ki je pred leti snemal oddajo na Planinskem polju. Ležal je v travi s kamero in pred njim se je brez kakršnega koli napora odvijala zgodba biološke pestrosti, številne rastline, različne žuželke in živali, so v okviru neverjetno majhnega biotopa, življenjskega prostora, prihajale v kader. Njegova spontana reakcija je bila seveda "pa saj to je vendar raj".

In v tem raju bi zagotovo lahko zelo zelo lepo živeti. Kot v pravljici - Slovenija, majhna država v osrednji Evropi, je razvila neverjetno zgodbo, prepovedala je vse McDonalde in je postala prepoznavna po pridelavi in izvozu ekološke hrane, ajdi, ki raste v vaseh nad Baško grapo, fižolu iz Hrovače, ptujski čebuli, ljubljanskem zelju ter solati ledenki. Slovenija načrtno ustvarja in ščiti gensko banko semen starih sort in pasem. Prepoznavna je po neverjetni kulinarični dediščini, ki je dodana vrednost in nadgradnja biološki pestrosti, ki jo ščiti in jo zna tudi trajnostno prodati.

Idejo EXPA je treba izkoristiti, je Prava ideja, da naredimo svetovno razstavo, čim prej, na celotnem ozemlju Slovenije, odpremo vse možnosti za nova zelena delovna mesta v Prekmurju na primer z industrijsko konopljo, na Kozjanskem s sortami starih jabolk, podpremo partnerske ekološke kmetije v okolici Ljubljane, odpremo vse možnosti, da zaživijo opuščene kmetije na idrijskem in tolminskem, "na rokah nosimo" mlade kmete, ki pridelujejo zdravo, ekološko pridelano hrano in tudi mlade oblikovalce, ki se ukvarjajo s trajnostnimi izdelki iz slovenskega lesa, ki ga imamo še več kot sosedje Avstrijci, ki so ga spet tako lepo unovčili na letošnjem EXPU.

In tako se absolutno odrečemo abstraktnosti, s katero se tudi tokrat predstavljamo v slovenskem paviljonu na EXPU, ki jo v teh dneh poudarja celo tam nastopajoči slovenski minister za gospodarstvo. Pa saj je vendar letošnja vsebina svetovne razstave EXPO zelo konkretna: Hrana za prihodnost, hrana energija življenja, kako prehraniti planet! Kje so slovenske inovativne ideje ob ameriških, francoskih, avstrijskih? Kje je energija države, ki ji je uspelo zadržati zavidljivo biološko pestrost svojega ozemlja, neprecenljivo bogastvo naravnih virov, neprecenljivo možnost, da pridela zdravo, kakovostno hrano in s tem ohrani svojo naravno dediščino, odpre zelena delovna mesta ter omogoči prihodnost mladim, ki jim to predstavlja izziv?

In razmišljam, ali je morda ta abstraktnost, s katero se predstavljamo tudi na EXPU, ta vzrok lubadar, ki uničuje našo biološko pestrost, osnovo za razvoj, rast, trajnostni razcvet ekološke državice v srcu Evrope, raja, kjer nam ne bo prišlo več na misel, da bi odmerili 600 evrov mesečnega davka mladi družini, ki nam prideluje ekološko hrano na partnerski kmetiji Razborc nad Izlakami /www.rtvslo.si/villagefolk/ in kjer bomo naredili vse, da zaživijo ekološke kmetije, ki bodo tudi z industrijsko konopljo v Prekmurju odpirale nova zelena delovna mesta tudi v butični tekstilni industriji …

Verjamem v pravljice in verjamem v biološko raznovrstnost Slovenije!!!